OZ člen 15, 18, 18/1, 69, 70, 70/1, 125, 130, 130/1.
sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po zastopniku - pogodba v breme tretjega - izjava volje
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da s strani tožene stranke podpisana dobavnica in s strani tožeče stranke izstavljen račun toženi stranki za dobavo in montažo termoizolacijske nadgradnje predstavljata dokazilo o sklenitvi pogodbe med pravdnima strankama. To ne drži. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, so to lahko le indici, iz katerih pa ne izhaja nujno, da sta pravdni stranki dejansko sklenili pogodbo.
Trditve, da ima stvar številne bistvene, vizualne stvarne napake, ki jih je tožena stranka nemudoma po odkritju sporočila tožeči stranki, za presojo utemeljenosti jamčevalnih zahtevkov ne zadostujejo. Iz njih namreč ne izhajajo pravno odločilna dejstva, ki so skladno z določili OZ nujno potrebna za presojo obstoja stvarnih napak in pravočasnega grajanja.
Ker tožena stranka ni konkretizirala očitanih vizualnih stvarnih napak, ni pojasnila kdaj konkretno jih je opazila in kdaj konkretno jih je grajala ter komu jih je grajala, v tem delu ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede predpostavk za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanje tožene stranke in predlaganih prič) v smeri konkretizacije vizualnih stvarnih napak in pravočasnosti njihovega grajanja nepravilno.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 7. 10. 2019 ker je tožnik v nasprotju s predpisi dne 30. 8. 2019 z delavko A.A. sklenil pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu učitelj v oddelku podaljšanega bivanja z dne 29. 8. 2019 za določen čas od 1. 9. 2019 do 17. 9. 2019. Za sklenitev zaposlitve za določen čas ni bilo zakonsko določenih razlogov, saj je šlo za trajno potrebo po opravljanju dela na tem delovnem mestu. Nato pa je dne 16. 9. 2019 sklenil pogodbo o zaposlitvi na tem delovnem mestu sam s seboj, čeprav je pogodbo na strani tožene stranke podpisala pomočnica ravnatelja, ki pa za to ni imela pisnega pooblastila tožnika kot ravnatelja, ker je sklepanje delovnih razmerij v izključni pristojnosti ravnatelja. Tako je z A.A. sklenil pogodbo o zaposlitvi načrtno in izključno z namenom, da bi lahko na delovnem mestu učitelj podaljšanega bivanja z 18. 9. 2019 zaposlil sebe, kar je tudi storil. S tem pa je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
vložitev zahteve za sodno varstvo - prepozno vložena zahteva - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - upravni postopek - sodni postopek - procesni rok
Postopek od vročitve plačilnega naloga oziroma odločbe prekrškovnega organa kršitelju do vložitve zahteve za sodno varstvo in nato še naprej do predložitve te zahteve sodišču je torej upravni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056336
ZPP člen 443, 443/1, 458. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/2. ZLNDL člen 4. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - spor o lastništvu nepremičnine - stvarnopravni zahtevek - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - aktivna stvarna legitimacija - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike slovenije - država - gospodarjenje z zemljišči - kmetijsko zemljišče - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - aktivna legitimacija države - nadomestna izpolnitev
Ključno v predmetni zadevi je vprašanje, ali je tožeča stranka, ki je bila v skladu z 2. členom ZSKZ ustanovljena z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, aktivno stvarno legitimirana za uveljavitev tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. ZSKZ namreč določa, da tožeča stranka (Sklad) opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun (peti odstavek 2. člena ZSKZ), medtem ko so sredstva, ki jih tožeča stranka pridobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, njen prihodek (drugi odstavek 10. člena ZSKZ).
Upoštevaje ustaljeno sodno prakso je kljub pooblastilu tožeči stranki, da gospodari z delom premoženja države, Republika Slovenija tista, ki je upravičena uveljavljati zahtevke za zaščito svoje lastninske pravice. Čeprav država zaradi prenosa upravičenj dela svojega nepremičnega premoženja nima v posesti, ga ne uporablja in uživa, niti z njim ne razpolaga, pa ima aktivno stvarno legitimacijo za uveljavljanje zahtevkov stvarnopravne narave.
Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve so načeloma obligacijski, vendar pa je problematika predmetne zadeve dejansko stvarnopravna – uveljavlja se lastništvo sporne nepremičnine. Ta ni (bila) v zemljiškoknjižni lasti Republike Slovenije in z njo ni gospodarila tožeča stranka. Ker tožba na ugotovitev lastninske pravice ni več mogoča, jo je nadomestila predmetna tožba, za uveljavljanje katere pa tudi po prepričanju tega sodišča tožnica ni aktivno (stvarno) legitimirana.
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Odredba predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13.11.2020, saj obrambe ni opozorilo glede teka rokov. Navedena Odredba predsednika Vrhovnega sodišča v šestem odstavku 2. točke določa, da procesni roki v nenujnih zadevah (taka je obravnavana zadeva) in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obrambe glede teka rokov ni moglo opozorilo, ker je sodbo o preklicu pogojne obsodbe z dne 11. 11. 2020 obrambi poslalo 11. 11. 2020, to je pred izdajo Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 11. 2020. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče, ker sodba obrambi ni bila vročena do 13. 11. 2020, obrambo s posebnim dopisom naknadno opozoriti glede teka rokov, nima podlage v citirani določbi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov - kazenska sankcija - uporaba omilitvenih določil - priznanje krivde
Neutemeljena pa je pritožba zagovornika tudi v delu, ko graja odločbo o kazenskih sankcijah. Obdolženčevo priznanje krivde namreč sodišča ne zavezuje, da pri odmeri kazni uporabi omilitvena določila, kot je to razbrati iz pritožbenih navajanj. Glede na to, da obdolženec, poučen o nepreklicnosti in pravnih posledicah, storitev kaznivega dejanja iz koristoljubnosti priznal, pa so pritožbene trditve v smeri, da obdolženec obravnavano dejanje ni storil zaradi plačila (kot se mu je očitalo in kar je tudi priznal), temveč izključno zaradi dobrosrčnosti in ker je želel pomagati turškim državljanom, brez teže.
ZGD-1 člen 390, 395, 398. ZFPPIPP člen 150, 151a. ZPP člen 196, 202.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - stranski intervenient - stranska intervencija delničarja - pravni interes delničarja ali družbenika - sosporniški intervenient - prisilna poravnava - začetek postopka prisilne poravnave - imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora - soglasje sodišča - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave
V sporih glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine ima delničar pravni interes za stransko intervencijo na strani družbe kot tožene stranke. 398. člen ZGD-1 določa, da sodba glede ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Zato ima delničar položaj sosporniškega intervenienta.
Ker je bila družba v času sklica skupščine v prisilni poravnavi, bi morala skupščina v skladu z 151.a člena ZFPPIPP razpolagati s soglasjem sodišča za imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora. Ker takšnega soglasja ni imela niti ga ni nikoli dobila je bila za sprejem sklepa nepristojna.
Zakon loči dve vrsti neveljavnih skupščinskih sklepov - nične in izpodbojne, zato mora stranka skladno s tem oblikovati tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00048246
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2011) člen 1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 56, 56/3. ZPP člen 212. GZ člen 71, 71/4.
Dejanske ugotovitve zadoščajo za zaključek, da toženki ni uspelo izkazati take skrbnosti njenega zavarovanca, da bi se razbremenil odškodninske odgovornosti. Ugotovljeno je, da ni poskrbel za protizdrsnost stopnic (z ustreznim materialom ali vsaj protizdrsnimi trakovi ter pogostejšim čiščenjem), niti niso imele stopnice ustreznega naklona, ki bi omogočal varno hojo. Tla, kjer je padla tožnica, niso postala zdrsna naključno. Glede na proces, kakršen se opravlja v delovnih prostorih restavracije, ne gre za nepredvidljiv in neodvrnljiv dogodek.
Zahtevana skrbnost toženkinega zavarovanca je v konkretnem primeru terjala preprečitev nastale situacije, ki je sicer lahko nastala hipno, vendar pa vnaprej predvidljivo in v nastalem rizičnem trenutku tudi odvrnljivo.
pomen izrazov - velika premoženjska škoda - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vezanost na opis dejanja - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - oškodovanec kot tožilec
Glede na v opisu jasno in konkretno navedeni znesek oškodovanja v višini 50.000,00 EUR je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pravni kvalifikaciji po prvem, in ne po drugem odstavku 240. člena KZ-1, saj se za slednjo zahteva povzročitev velike premoženjske škode, kar pomeni škodo, ki presega in ne le dosega 50.000 EUR (3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1).
Pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da sodišče na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo ni vezano, zanemari pa, da je absolutno vezano na opis kaznivega dejanja, kot ga v zahtevi navede oškodovanec kot tožilec, sodišče pa ga ne sme dopolnjevati oz. širiti s spisovnimi podatki ali lastnimi ocenami oz. sklepanji. Pritožbena izvajanja, da je oškodovancu kot tožilcu nastala premoženjska škoda v bistveno višjem znesku od 50.000,00 EUR, saj je bil kot porok in zastavitelj že per se dolžan D. d.d. vrniti znesek najetega kredita najmanj skupaj z obrestmi kredita, so zato neupoštevna, saj se oškodovanje v višjem znesku v opisu ne očita.
vlaganje v tujo nepremičnino - bistveno povečana vrednost zaradi vlaganj - obogatitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno zaključilo, da tožniku ne more prisoditi zahtevanega zneska glede na vrednost njegovih vlaganj v toženkino nepremičnino, ter zato, ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, tožniku v predmetnem postopku prisodilo le izračunano povečano vrednost toženkine nepremičnine, ki so jo povzročila tožnikova vlaganja.
ZIZ člen 38. Odvetniška tarifa (2003) člen 39, 39-4.
izvršilni stroški - umik predloga za izvršbo - kratek dopis in obvestilo
Vloge, s katero upnik delno umika predlog za izvršbo ni šteti kot obrazložene vloge, ker 43, člen ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga, ne zahteva obrazložitve.
Vloga upnika, ki po vsebini predstavlja delni umik predloga za izvršbo, je kratek dopis o višini in datumu plačila.
izvršljivost notarskega zapisa - notarski zapis - zapadlost terjatve - soglasje dolžnika - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi - učinek zaznambe izvršljivosti
Bistveni predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov v skladu z 17. členom ZIZ in je dopustna izvršba na podlagi le-tega, sta: (-) soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa in (-) zapadlost obveznosti iz notarskega zapisa. Pravni učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa je (″zgolj″) v tem da neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00048644
Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2. Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) točka 14. Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje člen 2, 2/1, 2/1-c. URS člen 2. ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 42, 42/2, 44, 49, 49/1, 49/2. ZPVPJN-B člen 46. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2, 344, 344/1, 344/2.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javna naročila - postopek javnega naročila - kršitev pravil o javnem naročanju - sodno varstvo - ničnost pogodbe - izpodbojnost - izpodbojnost pogodbe - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti - povrnitev škode - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - odškodninska tožba - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - zahteva za revizijo - redna pravna sredstva - postopek s pritožbo - pravica do pritožbe - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
V postopku javnega naročanja gre oškodovanemu ponudniku pravno varstvo v odškodninskem postopku tako v primeru, ko lahko uspešno uveljavlja izpodbojnost pogodbe, kot tudi v primeru drugih kršitev pravil o javnem naročanju, ki ne sodijo med razloge za izpodbojnost pogodbe po 44. členu ZPVPJN.
ZPVPJN ne določa roka za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve drugih pravil javnega naročanja. ZPVPJN tudi ne določa, da bi bilo uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe procesna predpostavka odškodninske tožbe.
upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - nadomestni sklep - povezana družba - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 2. 2021 imenovalo upniški odbor ločitvenih upnikov v sestavi: 1. Y., S. a. r. l., 2. E., d. o. o., 3. Banka, d. d., in 4. D., d. d. Na pritožbo upnika E. in v zvezi z vlogo upravitelja oziroma dolžnika je izdalo popravni sklep, ki je po vsebini nadomestni sklep v smislu drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, s katerim je upnika D., d. d., izločilo iz upniškega odbora ločitvenih upnikov kot povezano osebo. Zato je predmet pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom lahko le odločitev v zvezi z (ne)imenovanjem upnika D., d. d., za člana upniškega odbora. Pravnomočnost odločitve sodišča o preostalih članih upniškega odbora preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku (razen v primeru razrešitve imenovanih članov upniškega odbora po 81. členu ZFPPIPP). Ker se pritožba dolžnika ne nanaša na (ne)imenovanje upnika D., d. d., za člana upniškega odbora, ni dovoljena. Na sklep o imenovanju upniškega odbora z dne 10. 2. 2021 se namreč dolžnik ni pritožil.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 360, 360/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - socialni transferji - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse za tožbo - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe
Tožnik ne zanika, da sodne takse v odmerjenem roku ni plačal. Ker sodne takse ni plačal pravočasno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegovo tožbo za umaknjeno.