OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00048647
ZZVZZ člen 63, 63/1, 63/2. ZPP člen 243.
zdravstvena dejavnost - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - plačilo zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade - pasivna legitimacija - splošni dogovor - ničnost določil - pravno vprašanje - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožeča stranka vtožuje plačilo na podlagi sklenjene Pogodbe med pravdnima strankama in ne na podlagi določil o odškodninski odgovornosti. Trdila je, da je za pravdni stranki zavezujoče določilo Splošnega dogovora, na podlagi katerega je tožena stranka zavračala plačilo za opravljene storitve pacientom povratnikom, nično in zato ne predstavlja veljavne pravne podlage za zavrnitev plačil za zdravstvene storitve, ki jih je tožeča stranka v okviru sklenjene Pogodbe, veljavnih predpisov in dopisa tožene stranke z dne 7. 8. 2018 morala opraviti. Glede na navedeno ni dvoma, da je tožena stranka, kot pogodbena stranka, pasivno legitimirana v tem sporu.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka, ker je zavrnilo predlog za postavitev izvedenca. Vprašanje, ali je posamezno določilo nično je pravno vprašanje. Odločitev o pravnih vprašanjih je v pristojnosti sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056336
ZPP člen 443, 443/1, 458. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/2. ZLNDL člen 4. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - spor o lastništvu nepremičnine - stvarnopravni zahtevek - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - aktivna stvarna legitimacija - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike slovenije - država - gospodarjenje z zemljišči - kmetijsko zemljišče - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - aktivna legitimacija države - nadomestna izpolnitev
Ključno v predmetni zadevi je vprašanje, ali je tožeča stranka, ki je bila v skladu z 2. členom ZSKZ ustanovljena z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, aktivno stvarno legitimirana za uveljavitev tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. ZSKZ namreč določa, da tožeča stranka (Sklad) opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun (peti odstavek 2. člena ZSKZ), medtem ko so sredstva, ki jih tožeča stranka pridobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, njen prihodek (drugi odstavek 10. člena ZSKZ).
Upoštevaje ustaljeno sodno prakso je kljub pooblastilu tožeči stranki, da gospodari z delom premoženja države, Republika Slovenija tista, ki je upravičena uveljavljati zahtevke za zaščito svoje lastninske pravice. Čeprav država zaradi prenosa upravičenj dela svojega nepremičnega premoženja nima v posesti, ga ne uporablja in uživa, niti z njim ne razpolaga, pa ima aktivno stvarno legitimacijo za uveljavljanje zahtevkov stvarnopravne narave.
Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve so načeloma obligacijski, vendar pa je problematika predmetne zadeve dejansko stvarnopravna – uveljavlja se lastništvo sporne nepremičnine. Ta ni (bila) v zemljiškoknjižni lasti Republike Slovenije in z njo ni gospodarila tožeča stranka. Ker tožba na ugotovitev lastninske pravice ni več mogoča, jo je nadomestila predmetna tožba, za uveljavljanje katere pa tudi po prepričanju tega sodišča tožnica ni aktivno (stvarno) legitimirana.
ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/3, 53.. ZObr člen 88, 88/1, 93, 93/3, 93/7.. ZDR-1 člen 17, 31.
plačilo odpravnine - vojska
Glede na citirani določbi 93. člena ZObr sta za odločitev o zahtevku za plačilo odpravnine pomembni dve okoliščini: obvestilo tožnika o možnosti razporeditve na ustrezno delovno mesto in odklonitev. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka izpolnila svojo obveznost, ko je tožniku več kot 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka ponudila razporeditev na ustrezno delo v ministrstvu. Toženka je tožnika na običajen način (po liniji poveljevanja prek poveljnika čete) obvestila o tem, da je zanj pripravljen pisni predlog nove pogodbe o zaposlitvi, ki ga lahko podpiše v prostorih generalštaba. Ključno dejstvo spora je, da tožnik pripravljenega pisnega dokumenta ni podpisal, ker se je odločil za zaposlitev pri drugem delodajalcu. Toženka je dokazala, da tožnik ni imel namena nadaljevati zaposlitve pri toženki. Z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu je odklonil ponujeno razporeditev.
ZGD-1 člen 390, 395, 398. ZFPPIPP člen 150, 151a. ZPP člen 196, 202.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - stranski intervenient - stranska intervencija delničarja - pravni interes delničarja ali družbenika - sosporniški intervenient - prisilna poravnava - začetek postopka prisilne poravnave - imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora - soglasje sodišča - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave
V sporih glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine ima delničar pravni interes za stransko intervencijo na strani družbe kot tožene stranke. 398. člen ZGD-1 določa, da sodba glede ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Zato ima delničar položaj sosporniškega intervenienta.
Ker je bila družba v času sklica skupščine v prisilni poravnavi, bi morala skupščina v skladu z 151.a člena ZFPPIPP razpolagati s soglasjem sodišča za imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora. Ker takšnega soglasja ni imela niti ga ni nikoli dobila je bila za sprejem sklepa nepristojna.
Zakon loči dve vrsti neveljavnih skupščinskih sklepov - nične in izpodbojne, zato mora stranka skladno s tem oblikovati tožbeni zahtevek.
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272.. ZODPol člen 67, 67/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - neizpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik izkazal verjeten obstoj terjatve (nezakonitost izpodbijane odločbe toženke z dne 22. 6. 2021 o začasni napotitvi), ne pa tudi nadaljnjega pogoja, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pravilno je poudarilo, da je začasna odredba namenjena preprečitvi nastanka škode tožniku (upniku), ne pa njegovi materi ali družinskim članom. Zato je kot nerelevantne zavrnilo tožnikove navedbe, da bo mati (invalidka) zaradi njegove spremembe pri delu trpela stisko, škodo na zdravju ter primanjkljaj pri negi. Pravilno ni sledilo niti tožnikovemu predvidevanju o tem, kakšno skrb, strah, pritisk bo zaradi navedenih materinih težav trpel sam. Tožnik tudi z zatrjevanjem prenizkih prejemkov za reševanje materine stiske ni mogel biti uspešen pri izkazovanju težko nadomestljive škode.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov - kazenska sankcija - uporaba omilitvenih določil - priznanje krivde
Neutemeljena pa je pritožba zagovornika tudi v delu, ko graja odločbo o kazenskih sankcijah. Obdolženčevo priznanje krivde namreč sodišča ne zavezuje, da pri odmeri kazni uporabi omilitvena določila, kot je to razbrati iz pritožbenih navajanj. Glede na to, da obdolženec, poučen o nepreklicnosti in pravnih posledicah, storitev kaznivega dejanja iz koristoljubnosti priznal, pa so pritožbene trditve v smeri, da obdolženec obravnavano dejanje ni storil zaradi plačila (kot se mu je očitalo in kar je tudi priznal), temveč izključno zaradi dobrosrčnosti in ker je želel pomagati turškim državljanom, brez teže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica zmotno vztraja, da bi bilo treba njenega nadrejenega (C.C.- vodja toženkine enote oziroma predsednik IK v A.), ki je bil s spornima sporočiloma seznanjen takoj (14. 2. 2020 oziroma 3. 2. 2020 - s strani izvedenke), šteti kot delodajalca, kar naj bi privedlo do zaključka o prepozno podani odpovedi. Sodišče prve stopnje je za delodajalca pravilno štelo generalnega direktorja toženke. Ni relevantno, da ta posluje v B. in s tožnico nima operativnega stika. Jasna sodna praksa v zvezi s podobnim pravnim vprašanjem (koga šteti za delodajalca pri podaji izredne odpovedi) je izoblikovana npr. glede predstojnika policije. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razlogovalo podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048242
ZPSPP člen 28, 28-2, 29. ZPP člen 339, 339/2-14.
najemna pogodba za poslovni prostor - odstop od najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - izpraznitev poslovnega prostora - povračilo stroškov vlaganj - stroški postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stranki sta v najemni pogodbi jasno določili, da vlaganja v poslovni prostor izvede podnajemnik na svoje stroške in nima pravice do povračila vlaganj. Toženka na podlagi povedanega zato ni pridobila terjatve, ki bi jo lahko pobotala z nasprotno terjatvijo tožnice na plačilo najemnine. Toženka s sklicevanjem na materialnopravni pobot v bistvu priznava terjatev tožnice na plačilo najemnine, ki je ni plačala. Zato je tožnica upravičeno odstopila od podnajemne pogodbe in zahtevala izpraznitev in vračilo poslovnih prostorov.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - poziv sodišča - naslov dolžnika - zavrženje predloga za izvršbo
V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora biti med drugim navedeno tudi prebivališče dolžnika kot to določa prvi odstavek 40. člena ZIZ v zvezi s 1. točko prvega odstavka 16.a člena ZIZ.
vlaganje v tujo nepremičnino - bistveno povečana vrednost zaradi vlaganj - obogatitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno zaključilo, da tožniku ne more prisoditi zahtevanega zneska glede na vrednost njegovih vlaganj v toženkino nepremičnino, ter zato, ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, tožniku v predmetnem postopku prisodilo le izračunano povečano vrednost toženkine nepremičnine, ki so jo povzročila tožnikova vlaganja.
prosto urejanje pogodbenih razmerij - medsebojni dogovor strank - dobava blaga - prevozi v cestnem prometu - aktivna in pasivna legitimacija strank - ugovor pasivne legitimacije - fizična oseba kot tožena stranka - pravna ali fizična oseba - direktor kot fizična oseba - pogodbe med fizičnimi osebami - dokazni predlog - pridobitev dodatne dokumentacije - poslovna dokumentacija - listina pri drugi osebi - izročitev listin - materialno procesno vodstvo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče lahko na podlagi določila 287. člena ZPP dokazni predlog stranke zavrne, če je dokazni predlog nesubstanciran, če gre za ugotavljanje nerelevantnih dejstev, če gre za dokazovanje dejstev, ki niso predmet dokazovanja, če gre za prekludiran dokaz, za neprimeren dokaz ali dokaz za dokazovanje dejstva, ki je že dokazano. Toženec ne zanika dobave lesa in opravljene prevoze lesa, a trdi, da je tožnik posloval z družbo H. in ne z njim kot fizično osebo in takratnim direktorjem družbe. Napačno je stališče sodbe, da je predlagani dokaz za odločitev v zadevi nepomemben. Z njim tožnik namreč izpodbija toženčeve trditve glede pomanjkanja pasivne legitimacije (212. člen ZPP). Če namreč poslovna in finančna dokumentacija družbe C., d. o. o. (prej družbe H., d. o. o.), ne vsebuje nobenih podatkov in listin, ki bi se nanašale na poslovanje družbe s tožnikom, to lahko pomeni le, da je tožnik posloval s tožencem in ne z njegovo takratno družbo. Ob tem je treba poudariti, kar ugotavlja prvostopenjsko sodišče v 11. točki obrazložitve, da so pri prevozih tako velikega tovora, kot je les, nujni tovorni listi in ostale potrebne listine. Še posebej pa to velja pri poslovanju z družbo. Če je tožnik res posloval le z družbo H., d. o. o., kot trdi toženec in je ta družba od njega odkupovala les ter opravljala prevoze v spornem obdobju, potem poslovna dokumentacija to gotovo izkazuje, v nasprotnem primeru pa bi s tem dokazom tožnik lahko izpodbil toženčeve trditve.
V skladu z določilom 226. člena ZPP mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Vendar pa, če se listina nahaja pri drugi osebi in sama stranka ne more doseči, da se ji listina izroči, sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino, ob izpolnitvi pogojev iz 228. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo po tej določbi v skladu z določilom 285. člena ZPP (materialno procesno vodstvo) tožnika pozvati, naj dopolni svoje navedbe na glavni obravnavi 16. 2. 2021 s tem, da čim bolj natančno opiše vsebino listin (poslovne dokumentacije), ki naj jih izroči druga oseba in navede dejstva, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je listina pri tej drugi osebi, konkretno družbi C., d. o. o. Nato bi moralo listine, ki jih je v dokaznem predlogu navedel tožnik, pridobiti sodišče v postopku, ki ga ureja 228. člen ZPP. Razlogi za odklonitev izročitve listin so po tej določbi enaki razlogom za odklonitev pričanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00048246
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2011) člen 1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 56, 56/3. ZPP člen 212. GZ člen 71, 71/4.
Dejanske ugotovitve zadoščajo za zaključek, da toženki ni uspelo izkazati take skrbnosti njenega zavarovanca, da bi se razbremenil odškodninske odgovornosti. Ugotovljeno je, da ni poskrbel za protizdrsnost stopnic (z ustreznim materialom ali vsaj protizdrsnimi trakovi ter pogostejšim čiščenjem), niti niso imele stopnice ustreznega naklona, ki bi omogočal varno hojo. Tla, kjer je padla tožnica, niso postala zdrsna naključno. Glede na proces, kakršen se opravlja v delovnih prostorih restavracije, ne gre za nepredvidljiv in neodvrnljiv dogodek.
Zahtevana skrbnost toženkinega zavarovanca je v konkretnem primeru terjala preprečitev nastale situacije, ki je sicer lahko nastala hipno, vendar pa vnaprej predvidljivo in v nastalem rizičnem trenutku tudi odvrnljivo.
Obstoj škodnega dogodka je prvi pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti. Ker morajo biti vsi elementi odškodninske odgovornosti kumulativno izpolnjeni, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do nadaljnjih predpostavk. Ker bi se z izvedencem psihiatrične stroke ugotavljala le škoda in njen obseg, je bila izvedba tega dokaza nepotrebna.
ZPP člen 13, 206, 206/1-1. ZGD-1 člen 505, 505/1-8.
odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - ničnost sklepa skupščine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. O njem odloča sodišče in pri tem oceni, kaj je najbolj smotrno za učinkovito rešitev spora. Pri tem upošteva zlasti, ali je postopek na matičnem področju že v teku in v katerem stadiju je.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 6, 7, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 10.
vročanje sodnih pisanj v tujini - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev - pravica do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda - zavrnitev sprejema pisanja - zavrženje zahteve - pravočasnost - pristojnost za odločanje
Organ za sprejem ni pristojen odločati o vsebinskih vprašanjih vezanih na pogoje pod katerimi naslovnik lahko zavrne sprejem pisanja. Med taka vprašanja po presoji pritožbenega sodišča sodita tudi vprašanje pravočasnosti zavrnitve sprejema in vprašanje pravilnosti (načina) te zavrnitve.
Odločanje o vprašanjih povezanih s pravico naslovnika, da zavrne sprejem pisanja, sodi v sfero odločanja nacionalnega sodišča, ki v zadevi odloča v izvorni državi članici.
dejansko stanje - strokovna ocena - obličnost pogodbe
Pritožba nima prav, da bi sodišče prve stopnje prepričljive zaključke ali sta pravdni stranki sklenili le prodajno pogodbo ali prodajno in podjemno pogodbo, lahko naredilo le, če bi stranki sklenili pisno pogodbo, saj pritožba spregleda, da Obligacijski zakonik niti za prodajno pogodbo niti za podjemno pogodbo, četudi se sklepa med gospodarskima subjektoma, ne zahteva obličnosti, torej pisne oblike in zato je sodišče prve stopnje ravnalo procesno pravilno, da je ob izostanku pisne pogodbe, ugotavljalo dejansko stanje z dopustitvijo in izvedbo predlaganih dokazov.
Sodišče prve stopnje je temeljito dokazno ocenilo vse izvedene dokaze, tako da v dokazni zaključek, da je med pravdnima strankam bila sklenjena zgolj prodajna pogodba, ni mogoče dvomiti.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 67, 67/1.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - neupravičena obogatitev - zahteva za dopustitev uporabe - nemožnost uporabe - trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota
V primeru, ko solastno stvar uporablja le eden (ali nekaj) solastnikov, mora tisti, ki stvari ne uporablja, od drugega solastnika prvenstveno zahtevati dopustitev souporabe. Med solastniki je primarno predvidena souporaba; šele, če je izključno posedujoči solastnik drugemu solastniku ne omogoči ali če souporaba iz kakršnega koli razloga ni možna, pride v poštev zahtevek za plačilo uporabnine iz naslova neupravičene obogatitve. Predloga za plačilo uporabnine oziroma za delitev solastnine ni mogoče šteti za zahtevo za souporabo, ker sta uporaba in delitev dve različni upravičenji solastnika.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo ugotoviti, ali je med strankami izkazana nemožnost souporabe; to bi sodišče bilo dolžno ugotavljati, če bi tožnik v zvezi s tem podal ustrezne konkretizirane trditve, pa jih ni.