Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bil plačilni nalog vročen 17. 6. 2021 in da je rok za plačilo sodne takse iztekel 28. 6. 2021. Pritožbi prilaga potrdilo o plačilu sodne takse 5. 7. 2021, kar je bilo prepozno, saj je takrat že nastopila fikcija umika ugovora zaradi neplačila sodne takse.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 6, 7, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 10.
vročanje sodnih pisanj v tujini - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev - pravica do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda - zavrnitev sprejema pisanja - zavrženje zahteve - pravočasnost - pristojnost za odločanje
Organ za sprejem ni pristojen odločati o vsebinskih vprašanjih vezanih na pogoje pod katerimi naslovnik lahko zavrne sprejem pisanja. Med taka vprašanja po presoji pritožbenega sodišča sodita tudi vprašanje pravočasnosti zavrnitve sprejema in vprašanje pravilnosti (načina) te zavrnitve.
Odločanje o vprašanjih povezanih s pravico naslovnika, da zavrne sprejem pisanja, sodi v sfero odločanja nacionalnega sodišča, ki v zadevi odloča v izvorni državi članici.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - višina terjatve upnika - trajnejša nelikvidnost
Upnica je pojasnila, koliko znaša dolg dolžnika in kakšna je njegova zamuda s plačilom tega in v podporo svojim trditvam predložila dokaze. Trditveno in dokazno breme v smeri drugačne višine ali zamude pri plačilu dolga se je tako prevalilo na dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Dolžnik se takšnega bremena ni razbremenil s trditvijo, da upnica odprtih obveznosti na njegov poziv ni želela razkriti.
ZPP člen 13, 206, 206/1-1. ZGD-1 člen 505, 505/1-8.
odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - ničnost sklepa skupščine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. O njem odloča sodišče in pri tem oceni, kaj je najbolj smotrno za učinkovito rešitev spora. Pri tem upošteva zlasti, ali je postopek na matičnem področju že v teku in v katerem stadiju je.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - poziv sodišča - naslov dolžnika - zavrženje predloga za izvršbo
V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora biti med drugim navedeno tudi prebivališče dolžnika kot to določa prvi odstavek 40. člena ZIZ v zvezi s 1. točko prvega odstavka 16.a člena ZIZ.
vlaganje v tujo nepremičnino - bistveno povečana vrednost zaradi vlaganj - obogatitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno zaključilo, da tožniku ne more prisoditi zahtevanega zneska glede na vrednost njegovih vlaganj v toženkino nepremičnino, ter zato, ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, tožniku v predmetnem postopku prisodilo le izračunano povečano vrednost toženkine nepremičnine, ki so jo povzročila tožnikova vlaganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048245
SZ-1 člen 98. SPZ člen 93. ZPP člen 187.
pravica do posesti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - rok za izselitev iz stanovanja - izpraznitev nepremičnin - najemna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zakonska zveza - skupno premoženje zakoncev - povrnitev vlaganj najemnika - povrnitev koristi - subjektivna sprememba tožbe - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo
Toženka v tej pravdi ni dokazala, da ima brez soglasja tožnice oziroma njenega pravnega prednika pravico do nadaljnje posesti objektov in zemljišča v lasti tožnice.
Morebitna terjatev pritožnice na povrnitev vlaganj v nepremičnino ni pravno upošteven razlog, ko se presoja njeno upravičenje do posesti nepremičnine. Prav tako se pritožba neutemeljeno sklicuje na prekratek rok za izpraznitev nepremičnine. Odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 60 dni, velja pri odpovedi najemne pogodbe najemniku in ne v primeru uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določilu drugega odstavka 120. člena ZPP je narok pri obravnavanju predloga za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. V obravnavani zadevi sodišče ni ugodilo predlogu toženke na podlagi splošno znanih dejstev, zato bi moralo opraviti narok. Ker tega ni storilo, prav tako tožniku predloga ni vročilo, je kršilo njegovo pravico do izjave glede upravičenosti razlogov, ki jih za zamudo navaja toženka.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 44, 45, 46.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - redno priposestvovanje - zakonita posest - dobroverna posest - dedovanje
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je tako po ZTLR kot tudi po SPZ ena izmed predpostavk čas, ki je potreben za priposestvovanje. Za presojo obstoja te predpostavke predstavljata odločilni dejstvi na eni strani začetek teka priposestvovalne dobe, t.j. trenutek, ko je posestnik nastopil posest nepremičnine in na drugi strani njen zaključek, kot trenutek pridobitve lastninske pravice na podlagi samega zakona. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer zaključilo, da je tožnica dokazala obstoj lastninske pravice na spornih nepremičninah na podlagi priposestvovanja kot lastniška dobroverna posestnica, v obdobju od leta 1980 do 2015 (skupaj 35 let)3 pri tem pa, na kar pravilno opozarja tudi pritožba, ni navedlo prav nobenih razlogov, zakaj je ravno leto 1980 štelo kot ključno leto pričetka teka priposestvovalne dobe. Ker izpodbijana sodba o tem odločilnem dejstvu ne vsebuje nobenih razlogov, se v tem delu sploh ne da preizkusiti, zato je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
S to absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka izpodbijana sodba obremenjena tudi iz razloga, ker ne vsebuje nobenega dejanskega in pravnega zaključka o trenutku izteka priposestvovalne dobe in s tem posledično pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
Neizvedba predlaganega dokaza predstavlja kršitev načela kontradiktornosti le v primerih, ko ni utemeljenih razlogov za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza.
predlog za izdajo ureditvene začasne odredbe zaradi začasne ureditve svojega preživljanja - začasna ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - stiki med očetom in otrokom - določitev stikov med počitnicami - korist mladoletnega otroka - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov
Predlagatelj utemeljeno opozarja na neustreznost ureditve glede predaje mlajšega sina A., kadar se ta ob sobotah na dom matere vrača sam, medtem ko sin B. še eno noč ostane pri očetu.
Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje prejelo že po izteku sklopa poletnih počitnic, kot ga je za leto 2021 uredilo sodišče prve stopnje, in za spremembo konkretne odločitve predlagatelj nima več pravnega interesa. Ker pa je ta ob vložitvi pritožbe še obstajal, je pritožbeno sodišče naredilo tudi njen vsebinski preizkus.
Ureditev, s katero je sodišče otrokoma (starima dve in pet let) omogočilo kar 25 zaporednih dni počitnic na morju, od tega 10 dni z očetom in 15 dni z materjo (vse v sklopih po 5 dni), je v skladu z uvodnim predlogom, ki ga je glede preživljanja poletnih počitnic na naroku predstavil sam predlagatelj in s katerim se je strinjala tudi sodna izvedenka, upošteva starost otrok in omogoča ohranitev čustvene vezi med očetom in sinovoma, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti.
Namen začasne odredbe ni v ureditvi optimalnega načina stikov, temveč v preprečitvi ogroženosti otrok, čemur pa je bilo z ureditvijo stikov, kot jo je sprejelo sodišče z izpodbijano odločbo, nedvomno zadoščeno.
Obstoj škodnega dogodka je prvi pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti. Ker morajo biti vsi elementi odškodninske odgovornosti kumulativno izpolnjeni, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do nadaljnjih predpostavk. Ker bi se z izvedencem psihiatrične stroke ugotavljala le škoda in njen obseg, je bila izvedba tega dokaza nepotrebna.
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tako opravljen preizkus izpodbijanega sklepa je pokazal, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sklepa nasprotuje razlogom sklepa. V izreku sklepa je namreč sodišče zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 7. 4. 2021 zoper sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 27/2021 z dne 18. 2. 2021, v obrazložitvi sklepa pa je navedeno, da je Višje sodišče v Celju s sklepom I Cp 216/2021 z dne 26. 5. 2021 zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se je zoper slednji sklep tožeča stranka pritožila (vložila odgovor, katerega je sodišče smiselno po vsebini štelo kot pritožbo) in da je sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja - uradna dolžnost sodišča
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku ali kakšnem drugem postopku, ima v skladu z 268. členom ZIZ naravo sklepa o izvršbi, obenem pa predstavlja sklep o začasni odredbi v skladu s 1. točko 2. odstavka 17. člena ZIZ tudi izvršilni naslov, saj je v skladu s 4. odstavkom 19. člena ZIZ izvršljiv že pred njegovo pravnomočnostjo. Ker je bil tako s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, izvršilni naslov (t.j. sklep o začasni odredbi z dne 22. 6. 2020) pravnomočno razveljavljen (in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu tudi pravnomočno zavrnjen), je nastopila okoliščina iz 1. odstavka 76. člena ZIZ, ki je sodišču prve stopnje narekovala, da v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, po uradni dolžnosti ustavi ta postopek zavarovanja in v tem delu v skladu z 2. odstavkom istega zakonskega določila razveljavi tudi vsa opravljena dejanja zavarovanja.
ZIZ člen 38. Odvetniška tarifa (2003) člen 39, 39-4.
izvršilni stroški - umik predloga za izvršbo - kratek dopis in obvestilo
Vloge, s katero upnik delno umika predlog za izvršbo ni šteti kot obrazložene vloge, ker 43, člen ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga, ne zahteva obrazložitve.
Vloga upnika, ki po vsebini predstavlja delni umik predloga za izvršbo, je kratek dopis o višini in datumu plačila.
Ob dejanski ugotovitvi prvostopnega sodišča, da je pritožba tožeče stranke z dne 2. 5. 2021 vložena samo v enem izvodu, je tožnikovo pritožbo pravilno zavrglo kot nepopolno. Bistveno je, da tožnik te ključne okoliščine niti ne izpodbija, navedbe o izvajani presiji s strani tretjih oseb, ki so ga prisilili v pravna dejanja, ki se verjetno nanašajo na glavno stvar, pa za presojo izpodbijanega sklepa niso relevantna.
najem poslovnih prostorov - najemnina za poslovne prostore - ničnost najemne pogodbe - namen ničnosti - protislovne navedbe - nemogoč predmet obveznosti - nedopusten nagib
Nagib je razumljen kot razlog, ki vodi stranko k sklenitvi pogodbe, a ne postane del pogodbene vsebine in (praviloma) sopogodbeniku niti ni znan. Tožena stranka je nedopustnost nagiba tožeče stranke utemeljila na okoliščinah v zvezi s tem, da bi tožeča stranka morala vedeti za pravno napako kotla, vendar pa ni podala nobenih konkretnih navedb oziroma dokaznih predlogov glede tega, da je prav védenje o teh napakah tožečo stranko vodilo v sklenitev sporne pogodbe. Ničnost je najstrožja sankcija v civilnopravnih razmerjih in je zato njena uporaba pridržana za specifične situacije, v katerih je treba nepravilnosti v razmerju sankcionirati z ničnostjo zaradi varstva javnega interesa. Zatrjevane domnevne nepravilnosti tega standarda po presoji višjega sodišča ne dosegajo.
ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 263, 263/1, 263/1-1.. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - obnova predsodnega upravnega postopka - vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo - bolezen - zavrženje predloga
ZUP v 1. točki prvega odstavka 263. člena določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 1. točke 260. člena (od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze). Ker je bil predlog vložen 18. 6. 2020, torej po preteku enomesečnega roka, določenega v 1. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, je tožena stranka tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrgla.
Ob upoštevanju ugotovljenega premoženjskega stanja tožnik ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je taka oprostitev namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika kljub nizki plači ni mogoče uvrstiti.