spor o pristojnosti - pristojnost gospodarskega oddelka okrožnega sodišča - gospodarski spor - obligacijskopravni spor - stvarnopravni spor - zahtevek za izpolnitev pogodbe
Spor glede prenosa lastninske pravice je tip zavezovalnega pravnega posla in je obligacijsko pravni spor. Tožeča stranka trdi, da je zaradi napačne parcelacije prišlo do napak v kupoprodajnih pogodbah in da je posledično vpis v zemljiško knjigo napačen. Tožeča stranka torej zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki izvira iz pogodbe in ne gre za stvarnopravno naravo zahtevka.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 188, 350, 350/2, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25.
delni umik tožbe - delna ustavitev postopka - spor majhne vrednosti - vročitev dopolnitve tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - stroški porabe električne energije - ključ delitve stroškov
Gre za izbiro med delitvijo stroška po površini in delitvijo stroška glede na število uporabnikov posameznega stanovanja. Ker površina sama po sebi nima neposrednega vpliva na porabo elektrike, je tudi po presoji pritožbenega sodišča primernejši ključ delitve po številu uporabnikov. Večje število uporabnikov namreč nedvomno vpliva na porabo energije. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, delitev stroška elektrike glede na število uporabnikov posamezne enote, predvideva tudi Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Drži sicer, da gre pri tem za delitev stroška porabljene skupne elektrike in ne za delitev stroška porabljene elektrike v posamezni enoti, a to ne izključuje primerjave obeh položajev in posledično sklicevanje na ključ delitve, ki ga določa Pravilnik, v smislu dodatne argumentacije sprejete odločitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048601
KZ-1 člen 70b, 70b/3. ZKP člen 496.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa - zakonski rok - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Dveletni zakonski rok za trajanje izrečenega varnostnega ukrepa iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 je potekel dne 20. 11. 2020, saj se je dejansko izvrševanje varnostnega ukrepa pričelo s prvim pregledom pri dr. B. B. dne 20. 11. 2018. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da se je zdravljenje dejansko izvajalo v decembru 2018, marcu 2019 in aprilu 2019, pojem "redno" dejansko izvrševanje, ki ga uporablja sodišče prve stopnje, pa ne more biti predmet proste presoje sodišča, saj ga veže zakonski maksimum izvrševanja varnostnega ukrepa iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1, tega pa sodišče ne more podaljševati ob vsakokratni ugotovitvi nerednega izvrševanja ukrepa. Povedano drugače, če sodni nadzor nad izvrševanjem varnostnega ukrepa ni učinkovit, tudi če gre (le) za varnostni ukrep obveznega zdravljenja na prostosti, ne more nositi arbitrarnih odločitev sodišča glede podaljšanja trajanja ukrepa storilec, ki spada poleg vsega še v posebej ranljivo skupino oseb.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Tretja meni, da bi ji moralo sodišče za več po vsebini identičnih pritožb zoper zavrnitev njenih ugovorov in predlogov za odlog, vloženih v več različnih izvršilnih zadevah, ki vse tečejo na isto nepremičnino, odmeriti le eno sodno takso. Navedenemu stališču pa ni mogoče slediti. Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048284
OZ člen 631. ZPP člen 188, 188/2.
spor majhne vrednosti - nepravočasen umik tožbe - nesklepčnost tožbe - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve - pripoznanje terjatve
Pogoji za neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika so pripoznanje izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do njega, dospelost podizvajalčeve terjatve, obstoj in dospelost izvajalčeve terjatve do naročnika, koneksnost terjatev in podizvajalčeva zahteva za neposredno plačilo od naročnika. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na strani tožeče stranke kot podizvajalke. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil obstoj njene terjatve do izvajalke pripoznan s strani slednje, prav tako pa tudi ni zatrjevala, da sta dospeli terjatev tožeče stranke do izvajalke ter terjatev te družbe (za iste storitve) do tožene stranke. V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena pa manjkajoče trditvene podlage načeloma ne more nadomeščati izvajanje dokazov (t. i. informativni dokaz). Pravilno je zato ugotovilo, da iz tožbenih trditev (in iz ugovornih trditev tožene stranke) ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), in je posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
DZ člen 151, 151/3, 183, 183/1, 189, 190, 196, 290. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a.
določitev višine preživnine - preživninska obveznost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - stroški preživljanja - porazdelitev bremena preživljanja - varstvo koristi otroka - izvajanje stikov - starost otroka - izvajanje starševske skrbi - materialnopravna podlaga za odločitev - prehodne določbe DZ
Določitev preživnine temelji na oceni preživninskih stroškov, ne pa na njihovem matematično eksaktnem izračunu, saj je jasno, da potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca niso in ne bodo ves čas enake. Ugotavljanje višine stroškov potreb zato ni matematična operacija v smislu zgolj njihovega seštevanja. Stroški, ki jih specificirajo stranke in ki jih ugotovi sodišče, sicer nudijo oporo, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar pa je treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti.
Ne drži pritožbena navedba, da je pri starših z nadpovprečnimi preživninskimi zmožnostmi edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Sodišče mora tudi v takšnih primerih ravnati s pravo mero. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo. Nadstandard oziroma luksuz ni nikogaršnja potreba.
Od sodno določenega zneska preživnine, ki odpade na starša, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, je treba odšteti stroške, ki jih ta starš krije neposredno v času, ko je otrok pri njem (na stiku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048249
ZPP člen 30, 30/1, 47, 47/3. DZ člen 14, 199. ZNP-1 člen 19, 217.
vzgoja in varstvo otrok - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - dolžnost preživljanja - stroški preživljanja - verzijski zahtevek - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost sodišča - stalno in začasno prebivališče stranke - družinski postopek - vrednost spornega predmeta
Izdatke oziroma stroške preživljanja se uveljavlja s tožbo, torej v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi bilo treba postopek po omenjenem zahtevku opraviti po pravilih pravdnega postopka in pravilno odločilo, da se nepravdni postopek ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
Za odločanje o zadevah iz družinskega zakonika so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča, razen če drug zakon določa drugače.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ker je dolžnik zanikal obstoj temelja za nastanek obveznosti, je s tem uveljavljal negativna dejstva in mu ni bilo potrebno predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza. Za obstoj negativnih dejstev že po sami naravi stvari namreč ni mogoče predložiti dokaza, poleg tega pa je dokazno breme o obstoju izterjevanje obveznosti v zatrjevani višini na upniku in ne na dolžniku. Tako je dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj je zatrjeval dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Sodišče prve stopnje je z opustitvijo materialnega procesnega vodstva in posledičnim zaključkom, da je tožbeni zahtevek v višini 9.419,09 EUR neopredeljen in tudi neizkazan in ga je zato zavrnilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Če drži, da je drugotožena stranka 20.2.2016 (listina B5) kot naročnik prvič zvedel, da prvotožena stranka kot podjemnik dolguje tožeči stranki kot sodelavcu, potem bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko je v tistem trenutku bil dolg prvotožene stranke do tožeče stranke in kolikšen dolg drugotožene stranke iz istega posla do prvotožene stranke ob upoštevanju navedb strank, da je prvotožena stranka račune tožeče stranke prefakturirala na drugotoženo stranko in da je na podlagi tega drugotožena stranka plačevala prvotoženi stranki (obračuni plačil B9, B10 in B 19) in če je kakšen odprt in nesporen dolg drugotožene stranke do prvotožene stranke iz posla, ki ga je opravila tožeča stranka tedaj obstajal, potem je k plačilu zavezana od 20.6.2016 dalje tudi drugotožena stranka, ker je po 631. členu OZ.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odločba upravnega organa - vezanost na pravnomočno odločbo - prekinitev postopka - zmotna uporaba materialnega prava - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 85/3, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33, 33/1.. ZODPol člen 2, 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščena generalna direktorica policije in ne npr., kdaj je bila obveščena Policijska uprava C.. Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije.
misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
Evidence tožene stranke o obremenjenosti ne odražajo dejanskega stanja glede tožnikovih prostih dni, saj so bile tovrstne evidence za udeležence misije pripravljene vnaprej, z vnaprej predvidenimi datumi tedenskega počitka (nedelje), ter so bile vsak teden podpisane s strani vojakov, ne glede na to, ali je bil posamezniku na v evidenci navedeni dan tedenski počitek dejansko omogočen ali ne.
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da iz vsebine izpodbijane odločbe (in tudi pritožbe) ne izhaja, da bi se nanašala na kakršnokoli uveljavljano postopkovno pravico družbe ... oziroma na kakršenkoli zahtevek omenjene družbe zoper toženko. Povedano drugače, ni izkazan pravni interes omenjene družbe za pritožbeno izpodbijanje sporne odločbe, saj se le-ta nanjo ne nanaša.
Tožničin tožbeni zahtevek ni bil zavrnjen iz razloga, ker stečajni upravitelj toženke ni prevzel pravdnega postopka, ampak iz razloga, ker je stečajni upravitelj prerekal v stečaju pravočasno prijavljeno tožničino terjatev in ker tožnica ni pravočasno predlagala nadaljevanja (zaradi začetka stečaja nad toženko) prekinjenega pravdnega postopka. Ker je torej tožnica zamudila prekluzivni rok iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049207
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - poseben sklep o stroških postopka - ena sodna taksa
Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165.. URS člen 22, 49.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11.
stroški postopka - odmera stroškov - vrednost točke
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine stroškov, ki jih je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo toženi stranki, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR po novi OT, kot je veljala v času odločanja sodišča, saj šele takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
razlika v plači - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Obstoja delovnega razmerja na podlagi transformacije iz določenega v nedoločen čas kot podlage za odločitev o plačilu razlike v plači, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik dne 5. in 10. 3. 2020 kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v času bolniškega staleža najmanj dne 5. 3. 2020 in 10. 3. 2020 užival alkoholne pijače (pivo) in to v večjih količinah, pri čemer je tožnik v izpovedi potrdil, da se je oba dneva v lokalu nahajal 3 do 4 ure. Iz pisnih navodil zdravnice o ravnanju tožnika v času bolniškega staleža z dne 12. 3. 2020 izhaja, da je zdravnica tožniku dovolila sprehode v kraju bivanja. S tem, ko se je tožnik več ur nahajal v lokalu (četudi tam ne bi pil alkoholnih pijač) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ravnal v nasprotju z navodili zdravnice, saj posedanje v lokalu ne sodi v kontekst zdravljenja.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitev ugovornih razlogov
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.