povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Odškodnina za posamezne oblike nepremoženjske škode (strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti) je odmerjena v skladu z določili 2. odst. 200. člena ZOR, kadar so pri tem upoštevane vse specifičnosti posameznega primera.
Veljavnost ponudbe po 25. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, nadalje ZKZ) ni odvisna od tega ali vsebuje mimo obveznih sestavin kot sta označba zemljišča in njegova cena, še morebitne druge prodajne pogoje, ki sta jih lahko, a ne morali, podati le onidve in ki niso bistvena sestavina prodajne pogodbe (saj nastopajo le izjemoma oziroma po volji ponudnika). Na tako oblikovano pisno ponudbo, ki ni imela kakih pomanjkljivosti, sta bili toženi stranki vezani. Namreč ponudba iz 25. člena ZKZ je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 3. odstavka 25. člena ZKZ, zaradi česar ponudnik ne more svoje vezanosti izključiti na način iz 1. odstavka 36. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 27/89, v nadaljevanju ZOR).
Ukvarjanje z založniško dejavnostjo ali s samozaložništvom, kot tudi z grafično dejavnostjo, ni ustrezno pojmu časopisno - založniška dejavnost, ki je eden od pogojev za carinsko oprostitev.
odločba - popravljanje pomot - pritožba - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom
Organ druge stopnje bi moral pri reševanju pritožbe rešiti nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe ali sklepa organa prve stopnje v smislu 3. odst. 240. čl. ali 1. odst. 242. čl. ZUP.
Osebe, ki niso bile stranke v upravnem (parcelacijskem) postopku, niso legitimirane za vložitev predloga za izrek ničnosti odločbe.
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih zavezanec ni napovedal, te dohodke prišteje k napovedanim prihodkom. V primeru povečanih prihodkov se upoštevajo povečani odhodki, če jih je zavezanec predložil. Davčni organ zavezanca ni dolžan posebej obveščati in ga pozivati na predložitev povečanih odhodkov.
Načelo zakonitosti, izraženo v 4. členu ZUP, zahteva, da smejo pristojni organi z upravnimi določbami nalagati strankam le takšne ukrepe, ki jih določa materialni zakon ali na podlagi zakona izdani predpis. To načelo pa tudi pomeni, da mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi navedbo predpisov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v dispozitivu. Ker izrek izpodbijane odločbe nima opore v materialnem predpisu, obrazložitev odločbe pa ni v skladu z 209. členom ZUP, pomeni navedena pomanjkljivost bistveno kršitev pravil postopka (4. in 209. člen ZUP). Inšpekcijski organ ne more izreči ukrepa, če v materialnem predpisu nima pooblastila za ukrepe na področju cen oziroma niso v njem določno navedene obveznosti subjektov, na katere se ukrep nanaša.