Prvo sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da so se toženci zaradi tožnikove zahteve za plačevanje najemnine in uporabnine ter grožnje z izselitvijo iz njegovega stanovanja, v katerem so prej skupaj živeli, izselili. Ni se opredelilo do tožnikovega poziva k plačilu najemnine oziroma uporabnine ter dejstva, da ima tožnik po odselitvi tožencev na voljo prazno lastniško stanovanje. V tem kontekstu bi moralo prvo sodišče ustrezno ovrednotiti tudi dejstvo, da je morala mati tožencev zaradi odselitve in ureditve novega bivališča najeti kredit. Vse te okoliščine bi lahko pomembno vplivale na odločitev, vendar pa jih je prvo sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 217, 217/1, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem – izvenknjižno priposestvovanje – knjižno priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – nakup služeče nepremičnine – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere – dobrovernost kupca – raziskovalna dolžnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno, temveč je omejeno z dobro vero tistega, ki se nanj sklicuje. Dobra vera se domneva, vendar dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko vzbudijo konkretne, navzven razvidne okoliščine posameznega primera.
Glede na ugotovljena dejstva bi tožnika služnost priposestvovala tudi, če bi jo samo izvrševala brez kakršnekoli pogodbene pravne podlage. Tožnika ta pogoj presegata, ker sta služnost izvrševala v dobri veri, na podlagi veljavne služnostne pogodbe. Tožnika sta (za obdobje šestnajstih! let) zadostila celo najvišjemu standardu, imela služnost vpisano v zemljiško knjigo in zgolj napaka je povzročila, da vknjižba več ne obstoji. Tožnikoma zato nikakor ni mogoče očitati premajhne skrbnosti in opustitve dolžnosti vpisa s priposestvovanjem pridobljene pravice. Če bi služeče zemljišče kupil dobroverni kupec, bi dejstvo, da služnost ni vpisana (čeprav kot posledica napake sodišča) sicer lahko bilo v škodo tožnikov. Toda ker dobra vera pritožnika v času nakupa ni bila podana, se ta ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, po katerem dobroverni pridobitelj pridobi nepremičnino prosto bremen, kljub obstoju nevpisane priposestvovane stvarne služnosti.
prisilna poravnava – ločitvena pravica – pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja – obresti
Upoštevajoč jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083841
ZZK-1 člen 100, 100/3, 100/3-2, 100/5. ZPP člen 328, 328/1.
začasna odredba – pravnomočna razveljavitev začasne odredbe – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi – popravni sklep
Ker je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil podlaga za vpis zaznambe prepovedi sklepanja pravnih poslov dolžniku, ki bi omogočali obremenitev ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ v zemljiški knjigi v korist upnika, pravnomočno razveljavljen, predlog za izdajo začasne odredbe pa pravnomočno zavrnjen, ni bilo več podlage za navedeno zaznambo v zemljiški knjigi.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082134
ZPP člen 411.
izdaja začasne odredbe – začasna odredba v postopku v zakonskih sporih – ureditev izvrševanja stikov – nastanek nenadomestljive škode otroku
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je potrebna le v izjemnih primerih, ko je treba že pred izdajo končne odločitve začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva škoda. V konkretnem primeru je podlaga izdaje začasne odredbe nezmožnost pravdnih strank, da terminsko uredita stik predlagatelja z mladoletno A. A. glede prenočevanja, zaradi česar je obstajala utemeljena bojazen, da bo onemogočen naravni in normalni prehod na stike, ki jih je v izvedeniškem mnenju svetoval sodni izvedenec, specialist klinične psihologije, kar pa je utemeljen razlog, zaradi katerega je obstajala verjetnost nastanka nenadomestljive škode pri otroku.
Če se ugotovi, da je zavarovalni zastopnik prvotožene stranke zavedel potrošnika glede pričetka teka zavarovanja kritja, tedaj prvotožena stranka zanj odgovarja. Odgovornost pa se v tem primeru kaže, da je zavarovalna pogodba, katero je zavarovalni zastopnik sklenil, veljavna. Zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice in torej tudi zavarovalnica zanj odgovarja v mejah določb OZ in ZZavar. V konkretnem primeru je treba tudi upoštevati, da gre za pogodbo potrošniškega prava in da je tožnik sklepal pogodbo kot potrošnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0064992
ZSKZ člen 16. ZPP člen 154, 154/1, 155, 157.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS – poziv na podpis pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na to, da je tožeča stranka s toženo stranko poskušala doseči podpis pogodbe še pred pravdo, ta pa se je temu izogibala, saj na dopise ni odgovarjala in ni navedla, zakaj pogodbe ne bi mogla skleniti oziroma ni kako drugače odgovorila na pozive tožeče stranke, takšnega ravnanja tožene stranke ni mogoče subsumirati pod določbo 157. člena ZPP kot ravnanja, ki ne predstavlja povoda za tožbo.
Protispisnost je podana, kadar sodišče pri ugotavljanju odločilnih dejstev stori napako pri povzemanju vsebine listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, torej, da jim pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Kršitev ni podana, kadar sodišče tem dokazom pripiše drugačen dokazni pomen (težo), kot bi jo po mnenju stranke moralo. Ugotoviti torej je, da z očitkom bistvene kršitve toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
ZFPPIPP člen 400, 401, 401/1, 401/1-2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upravitelja zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznost - kršitev obveznosti - namen odpusta obveznosti - pasivnost dolžnika - zdravstvene težave
Ni dvoma, da za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Pasivnost dolžnika je lahko razlog, zaradi katerega odpust obveznosti ni mogoč.
Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov. Odpust obveznosti tudi ni namenjen temu, da bi omogočil razbremenitev prezadolžene osebe brez njenega truda, pač pa vrnitev v premoženjske razmere, ki omogočajo normalno življenje, a šele po tem, ko dolžniku kljub aktivnemu ravnanju ne uspe poplačati svojih upnikov.
Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpusti obveznosti, je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. V primeru, kakršen je konkreten, ko ima dolžnik številne zdravstvene težave (za katere je predložil tudi dokaze), je pri presoji njegove pasivnosti potrebno upoštevati tudi le-te.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022787
OZ člen 190. ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 355. ZZZDR člen 12, 56, 56/2.
vrnitev posojila - posojilna pogodba - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti, ki jih prevzame eden od njiju kot podjetnik - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - iura novit curia
Podjetniško premoženje, ki ga zakonec oziroma zunajzakonski partner podjetnik ustvari z delom v času trajanja zakonske zveze oziroma z njo izenačene zunajzakonske skupnosti, spada v skupno premoženje in zato so obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem hkrati obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. Za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem pa zakonca oziroma zunajzakonska partnerja na podlagi določbe drugega odstavka 56. člena ZZZDR odgovarjata solidarno.
nasprotje med trditvam in dokazi – ugovor materialnega pobota – tričlenski izrek – napačen izrek – načelo kontradiktornosti – prekinitev postopka – začetek postopka osebnega stečaja – izbris samostojnega podjetnika iz AJPES
Izbris samostojnega podjetnika iz AJPES ne vpliva na pravice in obveznosti tožene stranke, saj samostojni podjetnik ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožene stranke v uvodu obravnavane sodbe.
Tožena stranka je ugovarjala, da je na navedena terjatev zaradi materialnega pobota prenehala. Podala je torej ugovor ugasle terjatve. V takšnem primeru izrek sodbe vsebuje le odločitev o tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne.
Z opustitvijo opredelitvi do relevantnih dokazov je sodišče prve stopnje toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004343
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10.
neprilagojena hitrost - opis dejanskega stanja
Iz obdolžilnega predloga izhaja zgolj navedba predlagatelja o tem, da je obdolženec ob videnju policistov začel nenadoma zavijati skrajno desno k stanovanjski hiši S., nato pa je (zaradi neprilagojene hitrosti) izgubil oblast nad vozilom. Iz navedb v obdolžilnem predlogu ne izhaja zapis o tem, katerim konkretnim okoliščinam, ki so primeroma navedene v določbi prvega odstavka člena 45 ZPrCP obdolženec ni prilagodil načina svoje vožnje (potek, tehnične in druge lastnosti ceste, stanje vozišče, preglednosti …). Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopnega sodišča o tem, da tako opisan očitek obdolžencu v obdolžilnem predlogu ni mogoče opredeliti kot prekršek. Pritožnik torej šele v pritožbenih navedbah konkretizira okoliščine, katerim obdolženec v kritičnem času (določba prvega odstavka člena 45 ZPrCP) ni prilagodil hitrosti (tehnične lastnosti ceste) svoje vožnje takrat, ko je bil kontroliran s strani poslujoče policijske patrulje.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 452/4, 453. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga člen 3.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvedba dokazov – pravočasne trditve
V zvezi s ceno je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla (kar ponovno navaja tudi v pritožbi), da je bila ustno dogovorjena cena 12 EUR za m2 za polaganje in fugiranje (z navadno fugirno maso), tožeča stranka je za samo polaganje ponudila 10,00 EUR za m2, za fugiranje z epoksi maso pa 2,5 EUR za m2, obračunano pa je bilo 3,00 EUR za m2. Priložila je e-mail sporočilo z dne 8. 1. 2014. Tožeča stranka je na to podrobno pojasnila, da sta se pravdni stranki dne 8. 1. 2014 dogovorili le za okvirne cene; kasneje, ko so bili znani konkretni podatki, pa je tožeča stranka pripravila specificiran predračun. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke, da predračun izkazuje dejansko dogovorjeno ceno, saj tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka na podlagi predračuna plačala avans (in torej soglašala s cenami, navedenimi v njem). Zato tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je znesek v predračunu bistveno višji od predhodnega dogovora, kljub temu, da ni bilo fugirano z navadno fugo, temveč „le“ z epoksi smolo (pripomniti je, da iz trditev tožene stranke izhaja, da so te fuge dražje, zaradi česar te pritožbene navedbe nasprotujejo ostalim njenim navedbam). Tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se morala cena zmanjšati, ker tožeča stranka ni uporabila navadne fuge, nato pa povečati, ker je fugirala z epoksi smolo, in da se - v kolikor ne bi obveljala cena iz e-mail sporočilu z dne 8. 1. 2014 - tožena stranka za tožečo stranko ne bi odločila.
ZFPPIPP člen 152, 232, 232/1, 232/3, 232/6, 234, 234/3.
začetek stečajnega postopka - predlog dolžnika - domneva insolventnosti - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika - družbenik dolžnika - bistvene kršitve postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - predlog upnika - odločanje o predlogu - dispozicija predlagatelja postopka
Domnevo insolventnosti dolžnika v primeru začetka stečajnega postopka na predlog dolžnika lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. To pa pomeni, da bi v primeru začetka stečaja na predlog samega dolžnika, dolžnik kot pritožbeni razlog lahko uveljavljal zgolj bistvene kršitve postopka pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka.
V insolvenčnih postopkih je izrecno poudarjeno načelo hitrosti postopka. Zakon ureja procesni položaj v obliki prekinitve postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (predhodni postopek) zgolj v primeru, ko je po vložitvi predloga upnika za začetek stečajnega postopka dolžnik vložil predlog za odpravo insolventnosti s prisilno poravnavo. Glede na to, da je v konkretnem primeru predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik, do takšne situacije niti ni moglo priti.
Odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka je v dispoziciji predlagatelja samo v času predhodnega postopka, to je do izdaje sklepa o začetku stečaja.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – stroški postopka – standard opredeljenosti zahteve za povrnitve stroškov
Zahteva za povrnitev „stroškov opominjanja, interneta, telefona, faxa, mobitela ter drugih materialnih stroškov, povezanih z izvršbo ...“ ne dosega standarda opredeljenosti v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP.
dolžnost preživljanja otrok – določitev preživnine – višina preživnine – potrebe mladoletnika – pridobitne zmožnosti staršev – pomoč starih staršev – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – sprememba sodne prakse – zmožnosti preživljalca
Otroke so dolžni preživljati starši, ne stari starši; pomoč starih staršev na njihovo preživninsko obveznost praviloma ne more vplivati.
Zagotovo tudi otroški dodatek tožnica porabi za hčerkino preživljanje in prav je tako, saj drugih rednih prihodkov nima.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo toženčevih stroškov lizinga za avto, saj ima preživnina prednost pred takimi (poslovnimi) obveznostmi.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - upravna odločba o razveljavitvi gradbenega dovoljenja - odločitev matičnega organa o predhodnem vprašanju - odločba kakšnega drugega organa - pravnomočnost upravne odločbe - novo dejstvo in nov dokaz - vmesna sodba - pravnomočnost vmesne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - uveljavljanje ugovorov
Po določbi 9. točke 394. člena ZPP je obnova dopustna, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Že iz trditvene podlage predloga za obnovo postopka izhaja, da razveljavitvena upravna odločba ni pravnomočna. Pravnomočnost pa je vsebinski pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP za obnovo postopka.
Skladno s časovnimi mejami pravnomočnosti vmesne sodbe je potrebno nova dejstva in nove dokaze iz 10. točke 394. člena ZPP razumeti tako, da je z obnovo postopka dopustno uveljavljati le tiste ugovorne razloge, ki so obstajali pred pravnomočnostjo vmesne sodbe. Ugovori, ki temeljijo na dejstvih, za katere je stranka izvedela kasneje, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne sodbe, se lahko uveljavljajo le v postopku z obnovo, ugovori, ki so nastali po pravnomočnosti vmesne sodbe, pa se lahko postavijo še do končne odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi.
preživnina za razvezanega zakonca – zunajzakonska skupnost kot ovira za preživnino od bivšega zakonca – dokazna ocena – indici – indično sklepanje – objektivna pristranskost – subjektivna nepristranskost
Izhajajoč iz nespornega dejstva, da tožnica že leto in pol s hčerko živi pri A. A. oz. z njim, da tam prispeva del stroškov, iz ugotovitve, da skupaj nakupujeta in da ju okolica dojema kot par, je utemeljeno sklepati tudi na njuno čustveno oz. intimno zvezo, tako da je razumen, izkustveno verjeten in torej življenjski sklep, da sta partnerja, to je, da živita v izvenzakonski skupnosti.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - postopek o prekršku – upoštevanje dokazov v dokaznem postopku – plačilni nalog kot eden izmed dokazov
V zvezi s plačilnim nalogom, ki je bil zaradi konflikta med pravdnima strankama dne 2. 3. 2013 izdan tožencu, za katerega tožnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da bi ga sodišče prve stopnje pri presoji moralo upoštevati, pa velja ponovno poudariti, da je v skladu z določbo 14. člena ZPP sodišče pri odločanju vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, če tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju. Ni pa vezano na izid morebitnega prekrškovnega postopka, zato plačilni nalog izdan tožencu predstavlja zgolj enega izmed dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo v okviru dokaznega postopka in ga ocenilo v okviru ugotavljanja dejanskega stanja.
Če storilec zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih sodišču ne predloži, o utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sploh ne more odločati, zaradi česar je tudi izrecno predpisano, da se v takem primeru predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže.