Toženec je bil spoznan za krivega, da je spornem času spravil tožečo stranko s prekrivanjem dejanskih okoliščin glede zaposlitve v zmoto in jo zapeljal, da je vseskozi upravičen do invalidske pokojnine, varstvenega in letnega dodatka, ki mu jih je tožeča stranka tudi izplačala. Tožnik do teh prejemkov ni bil upravičen, saj je bil v spornem času zaposlen v Republiki Avstriji in je tam v določenem času prejemal nadomestilo za brezposelnost in v določenem času bolniško nadomestilo, o spremenjenih okoliščinah pa ni obvestil tožeče stranke. Toženec si je tako na škodo tožeče stranke pridobil protipravno premoženjsko korist v obliki izplačanih pokojnin, varstvenih in letnih dodatkov ter preplačil, do katerih ni bil upravičen. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo preveč izplačanih prejemkov, utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - odpoved večjemu številu delavcev
Tožena stranka je sprejela nov Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s katerim je ukinila tožničino delovno mesto, njene naloge pa je prenesla med ostale zaposlene. To pa predstavlja
organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
Pri presoji obveznosti delodajalca, da izvede postopek odpovedi večjemu številu delavcev, se upoštevajo le tisti delavci, ki jim delovno razmerje preneha na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ne upoštevajo pa se tisti delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugih podlagah
(
npr. s sporazumnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi) ali tisti, ki zaradi ukinitve delovnih mest sklenejo z delodajalcem nove pogodbe o zaposlitvi brez odpovedi ali nadaljujejo delo v drugih enotah delodajalca brez spremembe pogodbe o zaposlitvi.
Tožniku je bil ob upokojitvi glede na ugotovljeno pokojninsko osnovo po veljavnih predpisih priznan najvišji možni odmerni odstotek od pokojninske osnove (v višini 85 % pokojninske osnove). Glede na pokojninska obdobja iz časa pred 1. 1. 2000 tudi na podlagi določb ZPIZ-1 tožniku ne more biti priznan višji odmerni odstotek pokojnine, če mu je bil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 priznan najvišji odstotek po v času odmere pokojnine veljavnem zakonu. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine v višjem odmernem odstotku (v višini 91 % pokojninske osnove) ni utemeljen.
Dokazni standard gotovosti po pravni teoriji pomeni popolno skladnost subjektivne predstave z objektivno stvarnostjo. Vendar za meritorno sojenje praviloma zadostuje nekoliko nižja stopnja materialne resnice. Torej prepričanje o pravno relevantnem dejstvu, v katerega resničnost obstoja ne dvomi noben izkušen človek. Strokovno medicinska izpoved izvedenca o visoki stopnji verjetnosti obstoja telesne okvare pri tožniku že 19. 1. 2011 (in ne šele 4. 6. 2014) prav zaradi narave artrotične patologije po eni ter pomanjkljive obdelave v predsodnem postopku po drugi strani, utemeljuje prepričljivost ugotovljenega datuma nastanka telesne okvare, ki ga z nobenim logičnim, kaj šele z razumnim sklepanjem, ni mogoče izključiti. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravilo in ob ugotovljeni 60 % telesni okvari tožniku zakonito priznalo pravico do invalidnine od 19. 1. 2011 dalje.
Iz določbe 2. odstavka 31. člena ZDSS-1 izhaja, da je v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja revizija vselej dovoljena. Predmet takšnega spora so običajno, kadar se uveljavljajo z isto tožbo, tudi dajatveni zahtevki za plačilo prejemkov, do katerih bi bil delavec upravičen, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje in s plačilom katerih se vzpostavi stanje, kot če nebi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Enako pa je tudi v primeru, kadar sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi in določi denarno povračilo v skladu s 118. členom ZDR-1. Denarno povračilo zaradi sodne razveze je pravica, ki je neločljivo povezana s prenehanjem delovnega razmerja, zato je tudi glede te pravice, ki izvira iz spora o prenehanju delovnega razmerja in se uveljavlja v isti tožbi, revizija vedno dovoljena. Ker je tožnica zahtevek za plačilo denarnega povračila uveljavljala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je sodišče o zahtevku tožnice pravnomočno odločilo z isto sodbo, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo revizijo tožnice z dne 20. 10. 2015.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožnici pripada državna štipendija od 1. 4. 2013 do 30. 5. 2013. V prvem odstavku 32. člena ZUPJS je določeno, da pripada upravičencu državna štipendija iz 4. točke 5. člena ZUPJS od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Ker je tožnica vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije vložila 19. 4. 2013, ji skladno s citirano določbo državna štipendija pripada od 1. 5. 2013 do 30. 5. 2013.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063611
OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.
Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.
Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.
Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083918
URS člen 23, 23/1, 25. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zamuda roka za ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - procesni rok - materialnopravni rok - smiselna uporaba določb ZPP - pravna praznina - zakonska analogija - argumentum a contrario - argumentum a simili ad simile - narava roka - neenotna sodna praksa - poenotenje sodne prakse
Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor v izvršilnem postopku ni dopustna.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen na podlagi 631. člena OZ, ker v trenutku, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo sporne terjatve, v razmerju med naročnikom in podjemnikom ni obstajala več nobena terjatev.
Za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe je predpisana pisna oblika. Toda za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe se ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev določena le v zvezi z izjavo poroka. Upnik lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe ustno.
delitev solastnine - udeleženci v postopku delitve solastnine - sprememba lastninskega stanja med postopkom - dopolnitev predloga za delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - upiranje udeležbi v postopku
Lastninsko stanje nepremičnine v solastnini, ki je predmet delitve v nepravdnem postopku, se je med postopkom spremenilo in je zato sodišče dopolnjen predlog za delitev pravilno poslalo v odgovor tudi novemu solastniku. Ker se je slednji z vlogo, s katero se ni strinjal z vsebinskim predlogom za delitev solastnine, spustil v obravnavanje zadeve, ga je sodišče utemeljeno štelo za udeleženca postopka. Njegova pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo razširitev predloga za delitev solastnine nanj, je, glede na to, da se v zdajšnji fazi postopka udeležbi ne more več upirati, neutemeljena.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – prometna nesreča – pešec v prometni nesreči – zlom stegnenice – znotraj možganska krvavitev – obtolčenina obeh pljučnih kril – strganje prednje križne vezi desnega kolena – razpočne rane na glavi – nepopoln izpah sprednjih zgornjih sekalcev – telesne bolečine – strah – skaženost – brazgotine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – oškodovanec je opravljal pleskarsko dejavnost kot samostojen podjetnik – mesečna renta – izgubljeni zaslužek – invalidska pokojnina
Tožnik je utrpel hud strah za življenje ob sami prometni nesreči in kasneje, ko so ga prebudili iz umetne kome in se je priključen na aparature in z nezmožnostjo gibanja znašel na intenzivnem oddelku, in ob upoštevanju, da je trpel tudi strah za izid zdravljenja hudih telesnih poškodb, prisojene odškodnine ni mogoče znižati.
Pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, zaradi katerih povprečni mesečni neto dohodek v znesku 818,26 EUR, izračunan ob upoštevanju enoletnega obdobja, ne bi odražal realnih dohodkov, ki bi jih tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
zahtevek za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini – upravljanje z nepremičnino – dediščinska skupnost – skupna lastnina – solastnina
Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do trditev tožene stranke o soprispevku oškodovanca, kar pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 17, 20a. OZ člen 343, 343/2. SPZ člen 154.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zavarovana terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - zastaranje pri hipoteki - zastaranje obresti
Hipoteka je stvarna pravica, zato zastaranje pri hipoteki niti ne pride v poštev. Celo če je terjatev glavnega dolžnika zastarana, hipotekarni upnik še vedno obdrži poplačilno pravico iz zastavljene stvari.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
OZ člen 131, 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – predvidena operacija – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – tuja pomoč – stroški za tujo pomoč – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – višina odškodnine – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Morebitni operativni poseg s korekcijo obraznih kosti (gre za korekcijo zamika med zgornjo in spodnjo čeljustjo, zaradi katere je podana asimetrija obraza), ne nudi zadostne podlage za zaključek, da gre le za začasni zamik (začasno skaženost). Gre za bodoče negotovo dejstvo, sodba pa nima razlogov o tem, da po operaciji, tudi bo če do nje prišlo, ne bo več asimetrije obraza.
Uradni zaznamek v predkazenskem postopku sam po sebi ni nedopusten dokaz in mora pravdno sodišče oceniti njegovo dokazno vrednost v skladu z 8. členom ZPP v vsakem konkretnem primeru.