ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082109
OZ člen 6, 6/2. ZIZ člen 184, 184/2, 192, 192/1.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – dolžna skrbnost – opustitev dolžnega ravnanja odvetnika – pooblastilno razmerje – odpoved pooblastila – opustitev vložitve pritožbe – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – položitev kupnine – rok za položitev kupnine – vračilo kupnine – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – ustavitev postopka izvršbe
V primeru odvetnikove opustitve vložitve pritožbe v okviru vprašanja vzročne zveze sodišče presodi, ali bi (pravočasno) vložena pritožba pripeljala do drugačnega rezultata, na podlagi materialnega prava, ki bi se moralo uporabiti.
osebni stečaj – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – izrek sklepa – druga listina kot sestavni del sklepa – vročanje – objava sklepa na spletnih straneh AJPES
Če je nek zapis v drugi listini sestavni del izreka sklepa, pomeni, da zavezuje enako, kot če bi bil iz te listine dobesedno prepisan v izrek sklepa.
Glede sklepa o končanju postopka osebnega stečaja zakon ne določa, da se ta sklep komu vroča. Zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES.
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega dela – prodaja posameznega dela stavbe – nastanek dejanske etažne lastnine – vmesni sklep o primernosti strokovne podlage – pravnomočnost
Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).
Tožnica bi morala konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke. Ob ugotovitvi, da je bilo na stopnišču dejansko nameščeno svetilo, ki je v primeru delovanja omogočalo osvetljenost tistega dela stopnišča, kjer je tožnica padla, je bilo na tožnici trditveno breme, da tožena stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, tako da je opustila bodisi svojo dolžnost rednega kontroliranja delovanja svetila oziroma da svetila ni ustrezno vzdrževala, bodisi da je bila na nedelovanje svetila opozorjena oz. z njim seznanjena, pa na to ni reagirala.
ZPP člen 8, 39, 277, 278, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082110
OZ člen 154, 172, 180. ZPP člen 286b.
povrnitev škode zaradi smrti bližnjega – prometna nesreča – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorista in avtomobila – obojestranska krivda – soprispevek oškodovanca – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – kršitev pravila o primerni hitrosti – kršitev pravila o prehitevanju v križišču – delež odgovornosti – dokazovanje z izvedenci – izvedensko mnenje, pridobljeno v kazenskem postopku – kršitev načela neposrednosti – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – odstop dednega deleža – dedni dogovor – sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru gre za pravno vprašanje o razlagi pogodbe, o kateri bi moralo odločiti zapuščinsko sodišče, ne pa, da je prekinilo postopek in tožnika napotilo na pravdo.
plačilo za opremo – pogodbeno pravo – dokazno breme – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik, na katerem je dokazno breme, ni dokazal, da se je s tožencem dogovoril, da mu bo poleg že plačanega zneska 60.000,00 EUR plačal še dodatnih 60.000,00 EUR za opremo, ki jo je tožnik pustil v hiši.
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, tožnik ga je podpisal brez pripomb.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083918
URS člen 23, 23/1, 25. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zamuda roka za ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - procesni rok - materialnopravni rok - smiselna uporaba določb ZPP - pravna praznina - zakonska analogija - argumentum a contrario - argumentum a simili ad simile - narava roka - neenotna sodna praksa - poenotenje sodne prakse
Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor v izvršilnem postopku ni dopustna.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
Ko je zapustnik oporoko l. 1954 zapisal za svoje celotno premoženje, je to bilo tudi premoženje, ki je bilo kasneje denacionalizirano. Njegova volja, da se oporoka nanaša tudi na to premoženje, je bila jasna in nedvoumna, zato ni nobene potrebe, da bi jo konstruirali.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni upoštevalo oporočnih določil zapustnika glede tega, kdo naj bi (oz. naj ne bi) dedoval po njegovi oporočni dedinji. Gre za fidejkomisarično substitucijo, ki v našem pravu ni dovoljena.
Ker pritožnik ni dedič, nima ne pravice ne interesa, da nasprotuje postavljenemu skrbniku zapuščine.
ZVEtL člen 2, 3, 9, 13, 17, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6, 25. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezna lastnina – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – upravni postopek – pripravljalna opravila sodišča – izvajanje katastrskih vpisov – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine – udeleženci postopka – enotno sosporništvo – razveljavitev sklepa v celoti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL se lahko doseže sprememba vpisa v katastru stavb le, če v zvezi s spremembami ni spora med udeleženci postopka.
Za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe je predpisana pisna oblika. Toda za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe se ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev določena le v zvezi z izjavo poroka. Upnik lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe ustno.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Napačno je postopanje sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je pritožba umaknjena, še preden je vlagatelja seznanilo, da njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo te sodne takse ni utemeljen. Če namreč sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ne ugodi (ali ga zavrže), začne teči rok za plačilo sodne takse, na katero se plačilni nalog nanaša, šele po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče ugovor zavrnilo ali ga zavrglo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0083846
URS člen 121, 125. ZASP člen 118, 118/1, 122, 128, 130, 130/1, 145, 146, 146/1, 147, 147-1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1,168, 168/3, 170, 176, 176/1. OZ člen 74, 131, 164, 164/1, 190, 198. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2. ZPP člen 190, 311. ZS člen 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
aktivna legitimacija - procesna legitimacija - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - male pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - stroški terenskega preverjanja - povrnitev premoženjske škode - DDV - stroški opominjanja po ZPreZP - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
ZASP jasno določa, da kolektivna organizacija v svojem imenu in za račun avtorjev uveljavlja pravice. Zakon ji daje procesno upravičenje, četudi ne uveljavlja lastnih pravic.
pojem nevarne stvari – zunanje keramične stopnice – odgovornost za krivdno ravnanje – skrbnost povprečnega človeka – skrbnost v danih okoliščinah – protipravnost opustitve – soprispevek oškodovanca – soodgovornost – vmesna sodba
Keramične stopnice na vhodu v zasebno hišo niso nevarna stvar. Ker pa je zavarovanka tožene stranke polila olje na stopnicah in jih nato v času od dvajset do trideset minut po razlitju ni obrisala ali zavarovala, je tožnik, ki je bil dogovorjen za prihod, padel. Gre za protipravno ravnanje zavarovanke tožene stranke. Vendar je tudi tožnik premalo skrbno hodil, saj je povedal, da je gledal na okoli in ni opazil, da so stopnice polite. Zato je odgovornost tožene stranke do 50 %.
OZ člen 190, 191, 287, 287/1, 287/2, 311, 314, 342. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – neupravičena pridobitev – vračunanje terjatev – vrstni red vračunavanja – namen plačila – izbira dolžnika – preplačilo – ugovor zastaranja – pobotanje – pobot zastarane terjatve – učinek izpolnitve zastarane obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Dolžnica mora svojo izbiro, katero izmed več obveznosti bo s plačilom izpolnila, opraviti najkasneje ob izpolnitvi v nalogu za plačilo.
Če dolžnik ob plačilu ni vedel, da je obveznost zastarana, se kasneje na zmoto glede zastaranja obveznosti ne more sklicevati, saj zakon možnost uveljavljanja zmote v primeru izpolnitve zastarane obveznosti izrecno izključuje. Če se izpolni zastarana obveznost, se izpolni veljavna obveznost, zato dolžnik izpolnjenega ne more terjati nazaj.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
sodna ureditev meje – javno dobro – ureditev meje po močnejši pravici – ureditev meje po katastru – nepravdni postopek – pritožba v nepravdnem postopku – pritožba, vložena po poteku pritožbenega roka – prepozna pritožba
Meje zemljišča, ki je javno dobro, so urejene po močnejši pravici, ugotovljeni na podlagi katastrskih podatkov.