ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve – kadrovske omejitve – pomanjkanje prostora – zagotavljanje varnosti – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorov in kadrovskih nezmožnostih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0077988
ZPP člen 451, 453, 454, 454/2, 454/4. SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2. SZ-1 člen 68, 68/1. OZ člen 70.
izvedba naroka – spor majhne vrednosti – prekluzija – omejeno število vlog – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – upravnik – položaj upravnika – upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov – učinki zastopanja – nujna vzdrževalna dela – plačilo nujnih vzdrževalnih del – stroški obratovanja in vzdrževanja – obvezen rezervni sklad – vodenje sredstev rezervnega sklada – pasivna legitimacija upravnika
Po ustaljeni sodni praksi imajo dejanja upravnika učinek le za etažne lastnike, upravnik pa obveznosti, ki izhajajo iz obratovanja in vzdrževanja stavb v etažni lastnini, ni dolžan pokrivati iz lastnih sredstev. Take obveznosti upravnika ne določa noben izmed pravnih aktov, ki jih v utemeljitev pasivne legitimacije tožene stranke ponuja tožeča stranka, prav tako pa je ni mogoče utemeljiti na upravnikovi siceršnji dolžnosti vodenja sredstev rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, s katerim upravnik le upravlja.
napaka pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo
Napake, do katere je prišlo pri migraciji (pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo), ni mogoče odpraviti brez soglasja oseb, ki so pridobile lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je bil opravljen napačen vpis, če bi poprava pomotnega vpisa lahko imela zanjo pravne posledice.
Po spremembi ZZK-1, se za odločanje o popravi smiselno uporabljajo splošna pravila iz petega poglavja ZZK-1, po katerim ima nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
Upnikove trditve kažejo na običajen spor med pogodbenima strankama glede pravice do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude (razčiščevanje vprašanj po temeljnem poslu, ki pa na garancijsko obveznost banke nima vpliva). Reševanje vprašanja, ali je občina izgubila pravico zahtevati pogodbeno kazen zaradi zamude, že posega v presojo temeljnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije, ki je v tem, da se terjatev upravičenca garancije najprej poplača, šele nato pa se rešujejo sporna vprašanja med naročnikom garancije in upravičencem glede pravilne izpolnitve pogodbe oziroma kot v tem primeru - upravičenosti do plačila pogodbene kazni.
Glede lastninjenja cest je ZGJS specialnejši od ZNOFP, ki je tudi prenehal veljati. Predlagatelj je predlagal vpis lastninske pravice nase na podlagi zgodovinskega izpiska iz sodnega registra, ki izkazuje, da je na nepremičnini vpisana njegova pravna prednica. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedena listina, ni listina, ki bi omogočala vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, na predlagatelja, saj tega dejstva ne dokazuje.
postopek prisilne poravnave - sklep o potrditvi prisilne poravnave - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - prijava terjatev - pravica glasovanja o prisilni poravnavi - prerekanje terjatev - preizkus terjatev - predhodna faza postopka prisilne poravnave - sklep o preizkusu terjatev - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - navadna terjatev - pogojna terjatev - odločanje o potrditvi prisilne poravnave - končni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu - pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev
Sodišče pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave ne odloča o terjatvi upnikov oziroma le v obsegu iz četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP. Dejstvo je, da je upnik terjatev priglasil v postopek prisilne poravnave, preizkusu terjatve pa je namenjena (predhodna) faza postopka prisilne poravnave, in sicer faza preizkusa terjatev.
Ko sodišče odloča v postopku potrjevanja prisilne poravnave na podlagi citirane določbe 4. točke prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, odloči le, da se dolžniku naloži plačilo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, v rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, pri tem pa le sledi seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz tretjega odstavka 211. člena ZFPPIPP. Ali je pritožnik v tem postopku v celoti ali delno uveljavljal plačilo terjatve iz naslova vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe in kako jo je upravitelj priznal, se mora razčistiti pred izdajo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Upravitelj je prijavljeno terjatev priznal kot navadno terjatev, tega pa pritožnik v postopku preizkusa terjatev ni izpodbijal.
Pri glasovanju o potrditvi prisilne poravnave lahko sodelujejo tudi tisti upniki, katerih terjatve so povezane z odložnim pogojem.
O sprejetju prisilne poravnave imajo pravico odločati vsi tisti upniki, katerih terjatev do insolventnega dolžnika je v postopku prisilne poravnave priznana ali verjetno izkazana.
O tem, kdo ima pravico glasovati o predlagani prisilni poravnavi, je pomembno stanje preizkušenih terjatev v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ne pa tudi morebitne izjave upravitelja ali celo samega dolžnika na seji upniškega odbora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077991
ZST-1 tarifna številka 4041. ZIZ člen 38.
izvršilni stroški – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – vložitev vloge v elektronski obliki – sodna taksa za izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine – zahteva za povračilo stroškov
Tožeča stranka (prej upnik) je v standardiziranem obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga je dne 12. 9. 2014 oddala po elektronski poti, označila, da zahteva vračilo takse za predlog in sklep. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek zavrnilo z zmotno utemeljitvijo, da stroški (sodne takse) niso specificirani in tudi ne morejo predstavljati izvršilnih stroškov.
V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZSKZ so se kmetijska zemljišča lastninila že po ZSKZ in niso predmet lastninjenja po ZLNDL. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v predmetnem postopku ne gre za vpis lastninske pravice na podlagi 5. člena ZLDNL in da je potrebno izpolnitev zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice presojati glede na status zemljišča (namensko rabo) v skladu s 14. oziroma 16.a členom ZSKZ.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - namen nadaljnje prodaje - količina zasežene droge - posest tehtnice - kupovanje na zalogo
Na obstoj določenega namena storilca, v konkretnem namena nadaljnje prodaje prepovedane droge, sodišče lahko sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, do katerih pride tekom dokaznega postopka. Glede na dejstvo, da v predmetnem kazenskem postopku ni bilo dokazno sporno, da je obtoženec dne 13. 5. 2011 kupil in prevažal 8,96 grama heroina, dne 23. 6. 2011 kupil in prevažal 9,02 grama heroina in 4,28 grama kokaina ter januarja 2010 v stanovanjski hiši, hranil PVC zavitek s 114,65 grami amfetamina, je bila poglavitna naloga prvostopenjskega sodišča, da v predmetnem dokaznem postopku z vso gotovostjo razjasni, ali je obtoženec zaseženo mu prepovedano drogo kupoval, prevažal oziroma hranil z namenom nadaljnje prodaje.
Zgolj količina obtožencu zasežene prepovedane droge, brez drugih relevantnih dokazov, ki bi namen nadaljnje prodaje nesporno dokazovali, v konkretnem primeru ne nudi dovolj zanesljive podlage za zaključek, da je obtoženec imel namen prepovedano drogo prodajati oziroma, da je bila količina te prepovedane droge takšna, da je presegala njegove potrebe.
Obtoženec se je z zaseženo tehtnico vračal z nakupa prepovedane droge. Kritičnega dne je namreč več oseb skupaj kupovalo drogo in povsem verjetno je bilo, da so si jo po nakupu med seboj razdelili, tako da so jo stehtali.
Mogoče res v določenih primerih drži, da odvisniki droge ne kupujejo na zalogo, vendar pa je že na podlagi temeljito izvedenega dokaznega postopka očitno, da v predmetnem kazenskem postopku in obravnavanem obtožencu ne gre za povsem običajnega povprečnega odvisnika.
Pri hišni preiskavi pri obtožencu ni bila zasežena nobena večja količina gotovine, ki bi kazala na dohodek od preprodaje drog. Pri tem sodišče druge stopnje meni, daje zgovorna še ena okoliščina, da je obtoženec pred nakupom droge denar dvignil na bankomatu. Če naj bi prepovedano drogo preprodajal, bi bilo za pričakovati, da bo pri sebi imel dovolj gotovine, ne pa da pred nakupom denar dviguje na bankomatu.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-4, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nedovoljena razpolaganja strank - nasprotje med trditvami in predloženimi dokazi - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - pasivnost toženca - domneva o priznanju dejstev
Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, zato sodišče ne izvaja dokazov in ne preizkuša njihove resničnosti. Prav zato se zamudne sodbe tudi ne sme izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZFPPIPP člen 14, 34, 34/2, 49, 49/4, 271, 272, 272/1, 272/1-1. ZPP člen 214, 214/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – insolventnost – nadomestna izpolnitev – redno poslovanje družbe – obveznost enakega obravnavanja upnikov – naklep oškodovanja upnikov – običajen način izpolnitve – vedenje o insolventnosti – substanciranje trditev
Tudi takrat, ko gre za stroške rednega poslovanja družbe, pa so ti plačani, to še ne pomeni, da taka dejanja ne morejo biti izpodbojna. Tudi taka dejanja so izpodbojna, če niso vsi upniki, ki so v enakem položaju, torej vsi upniki terjatev, ki so nastale zaradi potreb rednega poslovanja, obravnavani enako, torej če niso vsi enako poplačani.
Ni potrebno, da bi imeli pravdni stranki ob izvedbi izpodbijanih dejanj namen oškodovati ostale upnike. Pomembno je le dejstvo, da je do tega prišlo.
Za obstoj insolventnosti je dovolj le ena od oblik insolventnosti.
Dejstvo, da tožeča stranka sama ni predlagala začetka stečajnega postopka, ne kaže na to, da naj insolventnosti sploh ne bi bilo. To lahko kaže le na neizpolnjevanje zakonskih dolžnosti uprave stečajnega dolžnika.
Način izpolnitve vsekakor ni bil običajen, poleg tega tožeča stranka najemnin že dalj časa ni plačevala, kar ni bilo sporno. To pa so tisti znaki, ki bi toženo stranko morali napotiti k preverjanju njene solventnosti.
Tako je bilo dovolj znakov, zaradi katerih bi tožena stranka morala vedeti za insolventnost tožeče stranke.
Cilj uporabe več kot enega načina vrednotenja je pridobiti z različnih zornih kotov podprto osnovo za oblikovanje sklepov o vrednosti nepremičnin, kar pa ne pomeni, da z uporabo zgolj enega izmed teh načinov, cenilno poročilo ni primerno.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – zapadlost v plačilo – zavezanec za plačilo – materialni sosporniki – osebna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Toženca, ki sta navadna materialna sospornika, sta delno oproščena plačila sodne takse za postopek o pritožbi, glede preostanka sodne takse pa jima je bilo naloženo plačilo v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih. Njuna obveznost je torej zapadla sočasno in v enaki višini. V takem položaju zakon ne daje podlage za odločitev, da bi bilo plačilo sodne takse naloženo samo enemu od pritožnikov.
Pri določitvi višini taksne obveznosti ni bil upoštevan deveti odstavek 3. člena ZST-1, po katerem je v primeru, ko morata takso plačati dve ali več oseb skupaj, njihova obveznost nerazdelna.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077977
ZZVZZ člen 86, 87, 91. OZ člen 149 – 153.
povrnitev škode – pravica do regresa – regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje – stroški zdravljenja – nadomestilo plače – škoda – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca
Stroške v zvezi z zdravljenjem in nadomestilo plače je na osnovi zdravstvenega zavarovanja upravičencem dolžna plačati tožeča stranka. Dolžna jih je tudi nositi, razen v primerih, ko ji predpisi dajejo pravico do njihovega regresiranja. Pravico do regresiranja pa ji daje tudi v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeni 86. člen ZZVZZ, po katerem je za škodo, ki jo (namenoma ali iz malomarnosti) povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, odgovoren delodajalec.
Podiranje dreves s spravilom lesa predstavlja nevarno dejavnost. 86. člen ZZVZZ je v razmerju do splošne določbe OZ o objektivni odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti (149. – 153. člen OZ) specialen, zaradi česar se v zvezi z regresnim zahtevkom ZZZS delodajalčeva odgovornost presoja po merilih, ki veljajo za delavca (poškodovalca). To pomeni, da je bil v predmetni zadevi za utemeljenost tožbenega zahtevka dovolj izkaz, da je delavec tožene stranke ravnal malomarno. Dejstvo, da je poškodba zavarovanca tožeče stranke nastala (tudi) z malomarnim ravnanjem delavca tožene stranke (tj. traktorista), ker bi ta moral počakati na določen ukaz, pa med pravdnima strankama sploh ni bilo sporno. Neutemeljeno je zato pritožbeno grajanje, da tožeča stranka druge trditvene podlage v zvezi z malomarnostjo delavca ni podala in da prav tako ni izkazala vseh predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa skladno z ugotovitvijo, da je malomarno ravnal tudi sam oškodovanec, v razmerju 50 : 50, regresni zahtevek omejilo na polovico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084045
ZUreP-1 člen 55, 105, 105/1, 105/2.
razlastitev – odškodnina – določitev višine odškodnine – dejanska raba zemljišča – sprememba namembnosti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Za odločitev, kakšen status zemljišča naj bo podlaga za odmero odškodnine, je potrebno odgovoriti na vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) zemljišča iz gozdnega v nezazidano stavbno zemljišče.
Izvršljivost (pravnomočnost in iztek paricijskega roka) je treba obravnavati ločeno od nastopa zamude (zapadlosti) stroškovne terjatve, o kateri je odločeno s sodno odločbo sodišča prve stopnje. Za zapadlost je bistveno, da je stranka s svojo obveznostjo povrnitve stroškov postopka seznanjena že s prejemom sodne odločbe sodišča prve stopnje, ki pri tem nadomešča opomin, na katerega zakon veže zapadlost in nastop zamude.
Sprememba cenika, s katero je tožeča stranka začela mimo pogodbenega dogovora zaračunavati sporno storitev in je s tem enostransko in brez soglasja nasprotne stranke bistveno posegla v pogodbeno razmerje pravdnih strank, ne more povzročiti nobene obveznosti tožene stranke, če ta ni z njo izrecno soglašala.