ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 495, 496, 515, 515/5. ZPP člen 243.
izključitev družbenika - vračilo vložka - prikrito izplačilo dobička - škodno ravnanje poslovodje družbe, ki je hkrati večinski družbenik družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odkup poslovnega deleža v drugi družbi - tržna vrednost poslovnega deleža - metoda diskontiranih čistih donosov - metoda neto sredstev - premoženjska škoda - izvedensko mnenje
Za vračilo vložka (prikrito izplačilo dobička) se šteje vsakršna oblika vračila, ki ga družba zagotovi družbenikom. Pravnih poslov, ki jih družbenik sicer sklene z družbo, praviloma ne zadane prepoved vračila vložka. Izjema pa so tisti pravni posli, ki vsebujejo skrito izplačilo dobička. Gre za pravne posle, ki družbeniku zagotavljajo neustrezno protidajatev (če družba od družbenika nekaj kupi nad tržno ceno).
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo izven naroka za glavno obravnavo in o zadevi meritorno odločilo. Skladno s 24. členom ZDSS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali. Sodišče lahko stranko opozori na možnost, da se lahko odpove glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče, odpoved pa mora biti pisna. Sodišče prve stopnje je stranki opozorilo na možnost, da lahko podata pisno odpoved glavni obravnavi. Iz listin v spisu pa ne izhaja, da sta stranki to možnost izrabili. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pisne privolitve strank za odločitev brez naroka za glavno obravnavo, je izpodbijana sodba izdana v nasprotju s to zakonsko določbo. S tem pa je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je kršitev načela kontradiktornosti po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 278, 285, 319, 339, 339/2, 339/2-7. ZS-1 člen 104.
najem stanovanja – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – utemeljene okoliščine – nemožnost odpovedi iz utemeljenih razlogov – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje ne sme zavrniti uporabe 104. člena ZS-1, ko najemnik (pravočasno) navede eno izmed pravno odločilnih dejstev, dokler ne opravi vloge v smislu materialnoprocesnega vodstva.
Sodišče ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank, temveč njegova presoja, za katero vrsto pogodbe, temelji na vsebini sklenjenega dogovora. V konkretnem primeru to pomeni, da zgolj naslovitev zadeve v predloženi dokazni listini kot „preklic darilne pogodbe“ in dejstvo, da je v njej govora o darilni pogodbi v povezavi s pravnim standardom hude nehvaležnosti, ne odražata nujno prave volje pogodbenih strank.
Stališče pritožbe, da dogovor o nudenju pomoči oziroma skrb za hrano pomeni bistveno sestavino pogodbe o preužitku, ne drži.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks – rok za plačilo sodne takse – plačilni nalog
Če bi sodišče prve stopnje odločilo o novem predlogu za oprostitev plačila sodne takse in predlogu ugodilo, sklep o oprostitvi plačila sodne takse glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 ne bi mogel učinkovati na obveznost tožeče stranke za plačilo takse za redni postopek, ker je ta obveznost na podlagi odloženega plačila zapadla v plačilo še preden je tožeča stranka za isto takso vložila pri sodišču nov predlog.
ZST-1 razlikuje med nastankom taksne obveznosti in zapadlostjo v plačilo.
Če se plačilna roka v plačilnem nalogu in v sklepu o odložitvi plačila sodne takse razlikujeta, v razmerju med rokom plačila, ki je določen s sklepom o odlogu, in rokom plačila, ki je določen s plačilnim nalogom, velja rok plačila iz sklepa.
vročanje sodnih pisanj – pravila o vročanju – formalna vročitev – dejanska seznanitev stranke s sodnim pisanjem – vročitev pooblaščencu – prepozen ugovor
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (npr. če je bil dolžnik s sodnim pisanjem seznanjen z vpogledom v spis in izročitvijo fotokopij vseh pisanj v spisu - v konkretnem primeru tudi predloga in sklepa o izvršbi), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena - sanirana.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 159, 159/1, 185, 185/1, 185/1-2.
kolektivna organizacija za varstvo avtorskih pravic – dejavnost kolektivnih organizacij – delitev zbranih sredstev imetnikom pravic – javna priobčitev varovanih del – dolžnost uporabnikov do obveščanja – pošiljanje sporedov uporabljenih del – prekršek – avtorski honorar – pravni interes za dajatveno tožbo
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da tožnik dolžnosti toženca, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek, ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060989
OZ člen 132, 153, 153/3, 179. ZPP člen 155. ZOdvT tarifna številka 2200.
povrnitev premoženjske škode – prekinjeno šolanje – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek – potreben strošek
Mladoletna oseba, ki še ni pridobivala in katere sposobnost za delo je bila okrnjena, nima pravice do odškodnine iz naslova premoženjske škode zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo, ker zaradi tega ni prikrajšanja na premoženjskem področju. Šele, če se bo (in ko se bo) njena nezmožnost za delo odrazila na premoženjskem področju, bo lahko uveljavila odškodnino za to obliko škode.
Ugotovljene okoliščine, da so nekatere poškodbe nastale ob nekontroliranem gibanju po trku v drevo tudi zaradi medsebojnega delovanja nekontrolirano gibajočih se potnikov in da so kolena potnika, na katerih je tožnica sedela, predstavljala dodaten amortizer, ki je pripomogel k temu, da je tožnico vrglo ob naslonjalo sedeža in navzgor v streho vozila, utemeljujejo 10% soprispevek tožnice (tretji odstavek 153. člena OZ).
Sodišče prve stopnje tožnici neupravičeno ni priznalo nagrade za posel, čeprav je pred pravdo na zavarovalnico naslovila odškodninski zahtevek s kasnejšimi dopolnitvami in nagrado tudi priglasila. Upoštevaje večinsko stališče sodne prakse namreč predstavlja potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084027
ZIZ člen 270. ZPP člen 110, 110/2.
izvedensko mnenje – rok za podajo pripomb na mnenje izvedenca – pogoji za izdajo začasne odredbe
Relevantno je, da je izkazano, da je toženec aktivno deloval v smeri preprečitve ali oteževanja poplačila tožnice po vložitvi tožbe. Časovni razmak med razpolaganjem s premoženjem in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe ni odločujoč.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084002
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 79, 80, 80/2. ZPP člen 190, 196.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – prenos lastninske pravice med pravdo – zaznamba spora – zaupanje v zemljiško knjigo – vrednost spornega predmeta – nujno sosporništvo – enotno sosporništvo – pasivna legitimacija
Možnost, da toženec med pravdo prenese lastninsko pravico na sporni nepremičnini na drugega, lahko tožnik v tovrstnih sporih (ko se uveljavlja ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja, to je na izviren način) učinkovito nevtralizira le tako, da ob vložitvi tožbe predlaga tudi zaznambo spora. V tem primeru pravnomočna ugotovitvena sodba o tožnikovi lastninski pravici na sporni nepremičnini učinkuje tudi proti tretjemu (pridobitelju nepremičnine, ki se je kot zemljiškoknjižni lastnik sicer vknjižil po začetku učinkovanja zaznambe spora), pa čeprav ni bil stranka v lastninski pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0084058
OZ člen 239, 243, 288. ZDDV-1 člen 44, 44/4. ZPP člen 454, 458.
pogodba o leasingu – plačilo obrokov – vračilo predmeta leasinga – obračun DDV – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – narok – vrstni red poplačila obveznosti – compensatio lucri cum damno – stroški postopka
Ker je leasing organizacija prodala vrnjeni avto za znesek glavnice in DDV, toženec pa je plačeval obroke oziroma vrednost avtomobila z DDV, je treba po sistemu compensatio lucri cum damno pri obračunu poslovne škode odšteti celotni znesek, z DDV vred.
Možnost vložitve tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po prvem odstavku 255. člena OZ ne vpliva na vprašanje ničnosti pogodbe v smislu prvega odstavka 86. člena OZ.
Pri dolgoročnih zavarovanjih zavarovalno kritje teče ves čas trajanja pogodbe. Premija pa se obračuna letno (skadenca). Zato niso utemeljeni ugovori tožene stranke, da ni dolžna plačati zapadlih in obračunanih premij, ker na osnovni polici ne piše višina premije.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064963
OZ člen 239, 239/2. ZPP člen 7, 212, 216, 285.
postavitev oglasnih panojev – prednostna pravica pri podaljšanju pogodbe – izgubljeni dobiček – škoda iz naslova izgubljenega dobička – dobiček – navajanje dejstev – prerekanje dejstev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da prihodka ni mogoče enačiti z dobičkom, saj ni dvoma, da tudi pri dejavnosti oglaševanja nastajajo stroški, ki bi jih morala navesti tožeča stranka, da bi bilo sploh možno ugotavljanje višine izgubljenega dobička.
Obveznost substanciranega prerekanja bi za toženca veljala le, če bi tudi tožeča stranka ravnala v skladu z zahtevo po substanciranem navajanju dejstev.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine s hipoteko – neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sledilo ustaljeni sodni praksi, da je vsak poseg v tujo lastnino škodljiv za lastnika, saj mu omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, pri čemer ni odločilno, da je del nepremičnin že obremenjenih s hipoteko.
izvršilni naslov – začasna odredba – sklep o zavarovanju z začasno odredbo
Na pritožbeno trditev, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil sklep izdan na podlagi predhodnega začasnega sporazuma strank, višje sodišče odgovarja, da je sklep N 82/2014 z dne 19. 12. 2014 po vsebini klasična začasna odredba, kateri manjkajo le izvršilna sredstva, kot je razložilo že sodišče prve stopnje.
Sklep o zavarovanju po ustaljeni sodni praksi (četudi je izdan v preživninskih zadevah) ni izvršilni naslov.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1. ZIZ člen 68.
Evropski plačilni nalog – nasprotna izvršba – postopek s predlogom za nasprotno izvršbo – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – Uredba Bruselj I – pristojnost
Postopek nasprotne izvršbe je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 sicer res izvzema stečajne postopke in tožbene zahtevke, ki so povezani s stečajnimi postopki (1. člen), vendar to v obravnavanem primeru ne velja. Do (neupravičene) obogatitve je prišlo v izvršilnem postopku, v času, ko je bil dolžnik po nasprotni izvršbi že v stečajnem postopku (v stečajnem postopku je bil že ob vložitvi predloga za izvršbo). Zato se za določitev pristojnosti sodišča v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0084012
URS člen 39, 39/1. OZ člen 134, 178, 183.
odškodninska odgovornost – kršitve osebnostnih pravic – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava sodbe – svoboda izražanja – članek v časopisu – poročanje javnosti o posledicah izdaje odločbe – vrednostna sodba – protipravnost – povprečen bralec – objektivna informacija – informacija splošnega pomena in interesa – kršitev pravice do obrambe
Zaradi javnega interesa je ne le dopustno, pač pa zaželeno, da se informacije objavijo večkrat, objava takšnih informacij pa mora biti popolna. Pravica do obveščenosti državljanov v zadevah javnega pomena se ne izčrpa z enkratno objavo določenega dejstva.