O neobstoju pasivne (stvarne) legitimacije po naravi stvari ni mogoče odločati s posebnim sklepom, pač pa je to vedno stvar končne odločitve. Le če bi torej sodišče menilo, da stvarna pasivna legitimacija nekaterih nasprotnih udeležencev ni podana, bi lahko predlog proti njim zavrnilo, kar pa bi bila (končna) odločitev o delu predloga.
Dogovor, ki ga niso sklenili vsi dediči, ne predstavlja sporazuma o dedovanju v smislu tretjega odstavka 214. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče vnese v sklep o dedovanju.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064997
OZ člen 179. ZPP člen 324.
povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – telesne bolečine – strah – sprožilni moment za hrbtenične težave – odškodnina za poseg v čast in dobro ime – objektivna žaljivost – pobotni ugovor – hrbtenica – soprispevek – neenotna sodna praksa o vprašanju procesnega pobotanja – fizično nasilje – padec – toženka je grobo porinila tožnico
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se prizna za pravno priznano nepremoženjsko škodo, če okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Tožnica zaradi udarnin ob prevrnitvi iz čepečega položaja ni trpela takšnih bolečin, da bi bila upravičena do denarne odškodnine. Upravičena pa je do odškodnine zaradi (ponovitve) hrbteničnih težav, ki jih je sprožil padec.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064963
OZ člen 239, 239/2. ZPP člen 7, 212, 216, 285.
postavitev oglasnih panojev – prednostna pravica pri podaljšanju pogodbe – izgubljeni dobiček – škoda iz naslova izgubljenega dobička – dobiček – navajanje dejstev – prerekanje dejstev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da prihodka ni mogoče enačiti z dobičkom, saj ni dvoma, da tudi pri dejavnosti oglaševanja nastajajo stroški, ki bi jih morala navesti tožeča stranka, da bi bilo sploh možno ugotavljanje višine izgubljenega dobička.
Obveznost substanciranega prerekanja bi za toženca veljala le, če bi tudi tožeča stranka ravnala v skladu z zahtevo po substanciranem navajanju dejstev.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – dajanje daril za nezakonito posredovanje – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – obtožni predlog – opis kaznivega dejanja – zavrženje obtožnega predloga – ustavitev kazenskega postopka – formalni in materialni preizkus obtožnega akta – absolutno zastaranje kazenskega pregona – tek zastaralnega roka – razveljavitev sodbe – izredno pravno sredstvo – ustaljena sodna praksa – obvezna veljava odločb ustavnega sodišča – postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe – rok za zaključek postopka nove razsoje – uporaba veljavnega zakona v času storitve kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona v korist obdolženca – nedovoljenost pritožbe v obdolženčevo škodo – pravni interes – zavrnitev pritožbe
Ocena sodišča prve stopnje v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga, da opis dejanja po obtožbi vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, je pravilna, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče obtožni predlog zavreči.
V zvezi z vprašanjem zastaranja kazenskega pregona se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe KZ glede absolutnega zastaranja, saj ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-25/97 z dne 11. 9. 2008, v kateri je Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe na način, da mora biti do uveljavitve KZ-1 postopek nove razsoje pravnomočno zaključen najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe. Posledično je sodišče napačno zaključilo, da je absolutno zastaranje kazenskega pregona že nastopilo, kar je sicer okoliščina, ki izključuje pregon zoper obdolženca.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 242, 242/2, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 13.
stroški postopka – priče – pravica do povračila izgubljenega zaslužka – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo – pravočasnost zahteve delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
Če pričin delodajalec zahteva povrnitev nadomestila plače po izdaji sodbe, je takšna zahteva prepozna.
Povratnica, ki potrjuje prejem poštne pošiljke, je javna listina, zato dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Dokaza, s katerim bi ovrgel pravilnost vročevalčevega zapisa datuma vročitve, tožnik ni predložil oz. ni predlagal. Tudi to dejstvo bi bilo preverljivo, saj se na pošti naslovnik (prejemnik) – ob podpisu povratnice – podpiše tudi v knjigo vročenih poštnih pošiljk. Zakonska domneva zato ni izpodbita.
ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 409, 409/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete
Pravilno sicer pritožnik navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom.
Ob konkurenci pravil ZFPPIPP o odpustu obveznosti (ki so materialnopravne narave) in pravil o pravnomočnosti in načelu stroge formalne legalitete (ki sta procesnopravne narave), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tega ugovora v izvršilnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj, in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. Če nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, sodišče prosto ocenjuje izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
Sodišče ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank, temveč njegova presoja, za katero vrsto pogodbe, temelji na vsebini sklenjenega dogovora. V konkretnem primeru to pomeni, da zgolj naslovitev zadeve v predloženi dokazni listini kot „preklic darilne pogodbe“ in dejstvo, da je v njej govora o darilni pogodbi v povezavi s pravnim standardom hude nehvaležnosti, ne odražata nujno prave volje pogodbenih strank.
Stališče pritožbe, da dogovor o nudenju pomoči oziroma skrb za hrano pomeni bistveno sestavino pogodbe o preužitku, ne drži.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine s hipoteko – neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sledilo ustaljeni sodni praksi, da je vsak poseg v tujo lastnino škodljiv za lastnika, saj mu omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, pri čemer ni odločilno, da je del nepremičnin že obremenjenih s hipoteko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0084058
OZ člen 239, 243, 288. ZDDV-1 člen 44, 44/4. ZPP člen 454, 458.
pogodba o leasingu – plačilo obrokov – vračilo predmeta leasinga – obračun DDV – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – narok – vrstni red poplačila obveznosti – compensatio lucri cum damno – stroški postopka
Ker je leasing organizacija prodala vrnjeni avto za znesek glavnice in DDV, toženec pa je plačeval obroke oziroma vrednost avtomobila z DDV, je treba po sistemu compensatio lucri cum damno pri obračunu poslovne škode odšteti celotni znesek, z DDV vred.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084027
ZIZ člen 270. ZPP člen 110, 110/2.
izvedensko mnenje – rok za podajo pripomb na mnenje izvedenca – pogoji za izdajo začasne odredbe
Relevantno je, da je izkazano, da je toženec aktivno deloval v smeri preprečitve ali oteževanja poplačila tožnice po vložitvi tožbe. Časovni razmak med razpolaganjem s premoženjem in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe ni odločujoč.
Pri navideznih pogodbah je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Stranki zavestno in hote v pisni obliki zapišeta nekaj drugega, kot sta se dejansko dogovorili. Njuna pravno poslovna volja, izražena v zapisu pogodbe, je le navidezna, zaigrana. Obe hočeta, da posel velja le navzven, tako da pri drugih nastane zmotna predstava o njunem poslu. Hkrati se strinjata, da tak posel zanju ne velja.
Če je zapis pogodbeno dogovorjenega posojila le navidezen, je posojilojemalec dolžan vrniti posojilodajalcu le toliko, kot je od njega dejansko prejel.
popolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - resničnost podatkov - negativno dejstvo - dokazno breme
Glede dejstev neobstoja dohodkov in drugega premoženja stranka v postopku odločanja o taksni oprostitvi ne nosi dokaznega bremena. Če sodišče dvomi o resničnosti izjave o premoženjskem stanju, to ni razlog za očitek nepopolnosti predloga za taksno oprostitev, ampak ima možnost, da resničnost navedb samo preveri po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084010
ZD člen 35.
vrnitev darila v zapuščino – obseg zapuščine – nujni dedič – napotitveni sklep – pravni interes – oblikovanje tožbenega zahtevka na vrnitev darila – pravilna oznaka nepremičnine
Zmotni so pritožbeni očitki, da tožnik zaradi odsotnosti napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča nima izkazanega pravnega interesa. Nujni dedič lahko v pravdi uveljavlja zahtevke zoper druge dediče tudi brez napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084016
SPZ člen 88. ZPP člen 337, 337/1.
nujna pot – redna raba – značilnost zemljišča – bodoče stanje nepremičnine – nedopustne pritožbene novote
Ker je treba vsebino pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine.
Dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, je na toženi stranki.
Ker pa gre v obravnavani zadevi za zahtevek v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo stanovanja, ki ni v zvezi s stečajno maso, je prvo sodišče pravilno sklepalo, da navedeno dejstvo ne vpliva na predmetni postopek in da zato tudi ne pride do prekinitve postopka.