Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora biti pri poslovni odškodninski odgovornosti izpolnjen tudi pogoj vzročne zveze med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo, ki zaradi te kršitve nastane pogodbi zvesti stranki.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0084012
URS člen 39, 39/1. OZ člen 134, 178, 183.
odškodninska odgovornost – kršitve osebnostnih pravic – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava sodbe – svoboda izražanja – članek v časopisu – poročanje javnosti o posledicah izdaje odločbe – vrednostna sodba – protipravnost – povprečen bralec – objektivna informacija – informacija splošnega pomena in interesa – kršitev pravice do obrambe
Zaradi javnega interesa je ne le dopustno, pač pa zaželeno, da se informacije objavijo večkrat, objava takšnih informacij pa mora biti popolna. Pravica do obveščenosti državljanov v zadevah javnega pomena se ne izčrpa z enkratno objavo določenega dejstva.
odločanje o začetku stečajnega postopka – izdaja sklepa o začetku stečajnega postopka zunaj naroka – predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – sklep o dopolnitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – opustitev predložitve izjave poslovodstva in poročila pooblaščenega revizorja po pozivu sodišča – neizpodbojna domneva insolventnosti – prenehanje pooblastil dolžnikovih zastopnikov – vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom
Dolžnik mora ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave zahtevi za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP priložiti listine, ki so navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V kolikor dolžnik zahtevi listin ne priloži niti jih ne predloži v roku, ki mu ga sodišče da s sklepom o dopolnitvi zahteve, mora sodišče nad njim začeti stečajni postopek, saj mu to nalaga določba 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.
plačilo stroškov sanacije - posredna (refleksna) škoda - podlage odškodninske odgovornosti - zastaranje odškodninske terjatve - čas nastanka škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - nedokazan obstoj vzročne zveze
Dokler je oškodovancu škoda skrita, zanjo ne more vedeti in se posledično od njega niti ne pričakuje, da bi ugotavljal, kdo je škodo povzročil. Vendar v konkretnem primeru ni šlo za tak primer.
vročanje sodnih pisanj – pravila o vročanju – formalna vročitev – dejanska seznanitev stranke s sodnim pisanjem – vročitev pooblaščencu – prepozen ugovor
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (npr. če je bil dolžnik s sodnim pisanjem seznanjen z vpogledom v spis in izročitvijo fotokopij vseh pisanj v spisu - v konkretnem primeru tudi predloga in sklepa o izvršbi), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena - sanirana.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obročno plačilo sodne takse – izdelava sodbe s polno obrazložitvijo – fikcija umika napovedi pritožbe
Ker je obročno plačilo sodne takse ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru sankcija fikcije umika napovedi pritožbe ne more nastopiti. Ker je 497. člen ZPP črtan, pomeni da zaradi odobritve obročnega plačila sodne takse za pritožbeni postopek, plačilo sodne takse tudi ne more predstavljati procesne predpostavke za izdelavo sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Pri dolgoročnih zavarovanjih zavarovalno kritje teče ves čas trajanja pogodbe. Premija pa se obračuna letno (skadenca). Zato niso utemeljeni ugovori tožene stranke, da ni dolžna plačati zapadlih in obračunanih premij, ker na osnovni polici ne piše višina premije.
plačilo stroškov omrežnine - javnopravna obveznost - akt o omrežnini
Ker je zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za izvajanje javne gospodarske službe na področju energetike in da zato obveznost vtoževane terjatve iz naslova plačila stroškov omrežnine ni stroga obligacijskopravna obveznost, temveč je javnopravna obveznost, ki je naložena v plačilo toženi stranki kot odjemalcu električne energije, nedvomno materialnopravne (in ne dejanske) narave, sodišče prve stopnje pa je glede na zatrjevano dejansko podlago moralo po uradni dolžnosti preizkusiti tudi to pravno podlago, saj bi tudi iz nje lahko izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke, njegov cit. zaključek ni “v popolnem nasprotju z določbo 212. člena ZPP”, ampak je (nasprotno) v skladu z njo.
ZPP člen 278, 285, 319, 339, 339/2, 339/2-7. ZS-1 člen 104.
najem stanovanja – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – utemeljene okoliščine – nemožnost odpovedi iz utemeljenih razlogov – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje ne sme zavrniti uporabe 104. člena ZS-1, ko najemnik (pravočasno) navede eno izmed pravno odločilnih dejstev, dokler ne opravi vloge v smislu materialnoprocesnega vodstva.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – odstranitev podrtih dreves – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Če je bila v sklepu o začasni odredbi terjatev predlagateljev verjetno izkazana, to na drugi strani za konkretni primer lahko pomeni le, da nasprotna terjatev nasprotnega udeleženca ni verjetno izkazana.
ZPP člen 180, 180/1, 181, 181/2. ZD člen 34, 34/1.
ugotovitvena tožba – pogodba o preužitku – darilna pogodba – prikrajšanje nujnega deleža – trditveno breme – zahtevek za vrnitev darila v zapuščino – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Predpostavka vrnitvenega (dajatvenega) zahtevka je oblikovalni zahtevek (zahtevek za (delno) razveljavitev pravnih učinkov zatrjevane (sporne) darilne pogodbe).
Tožnica zahtevka, da „vrednost izročenega premoženja sodi v zapuščino po pokojnici“, po materialnem pravu nima (kolikor je tožbeni zahtevek v tem delu šteti za dajatveni zahtevek). O zahtevku, da je toženec tožnici dolžan izplačati nujni dedni delež, bi bilo (če bi bil določen) pristojno odločati zapuščinsko sodišče; tožnica ima (v pravdi) zoper toženca lahko le zahtevek za (delno) vrnitev darila, in to vrnitev v zapuščino, a pri tem ne celotnega darila, pač pa le darila v delu, kolikor je prikrajšan njen nujni delež. Konkretiziranih trditev o prikrajšanju tožničinega nujnega deleža pa tožnica ne navaja.
izvršilni naslov – začasna odredba – sklep o zavarovanju z začasno odredbo
Na pritožbeno trditev, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil sklep izdan na podlagi predhodnega začasnega sporazuma strank, višje sodišče odgovarja, da je sklep N 82/2014 z dne 19. 12. 2014 po vsebini klasična začasna odredba, kateri manjkajo le izvršilna sredstva, kot je razložilo že sodišče prve stopnje.
Sklep o zavarovanju po ustaljeni sodni praksi (četudi je izdan v preživninskih zadevah) ni izvršilni naslov.
trditveno in dokazno breme – začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivni pogoj – subjektivna nevarnost – težko nadomestljiva škoda – nezmožnost opravljanja dejavnosti – grožnja stečaja
Gola trditev, da škoda nastaja, ker tožeča stranka v poslovnem prostoru ne posluje, ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije z regulacijsko začasno odredbo. Enako velja za trditev o grozečem stečaju. Trditev o težko nadomestljivi ali nenadomestljivi škodi je pravni standard, ki ga treba napolniti s konkretnimi dejstvi, ki so lahko predmet dokazovanja.
Sodišče prve stopnje se je glede na trditve obeh strank, saj gre za začasno odredbo pred opravljenim dokaznim postopkom, odločilo, da vtoževana terjatev na dan izdaje sklepa še ni zapadla. Tako tudi ni zastarana. Štelo je, da je iz navedb tožeče stranke in iz določbe 112. člena OZ izhajalo, da tožena stranka ni zahtevala razveze pogodbe. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je v tej fazi postopka, ko gre za verjetnost izkazanosti terjatve, ob podanem trditvenem gradivu oziroma gradivu iz ugovora, zadosti podatkov, da je pritrditi sodišču prve stopnje, da zastaranje še ni nastopilo.
Namen obličnosti poroštvene izjave narekuje, da mora biti v pisni poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja – zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze – je moč govoriti o ničnosti.
posojilna pogodba – rok vračila – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Posojilojemalec mora posojilo vrniti v dogovorjenem roku, oziroma če ta ni v pogodbi določen, po izteku roka po posojilodajalčevi zahtevi za vračilo posojila.
Res je, da prvo sodišče izračuna zakonskih zamudnih obresti k sodbi ni priložilo, kar pa še ne pomeni, da sodba nima razlogov. Sodišče je navedlo vse ustrezne podatke: glavnico ter začetni in končni datum obrestovanja. Program za izračun zamudnih obresti, ki je v uradni rabi pri sodišču, je dostopen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS.
V konkretnem primeru je družba I. d. d. toženi stranki s Pogodbo (med drugim) odstopila vse bodoče terjatve do svojega dolžnika K. d. o. o., ki jih bo pridobila v zvezi z izvajanjem pogodbe št. IG-1-2008 z dne 12. 8. 2008. Takšna opredelitev bodočih terjatev pa dosega standard določljivosti (v Pogodbi je izrecno opredeljen pravni posel, iz katerega bodo nastale odstopljene terjatve, kot oseba odstopnikovega dolžnika), zato so ji bile veljavno odstopljene v zavarovanje.
prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - rok za začetek postopka o prekršku - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku - ustavitev postopka
Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s tako kršitvijo, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. S tako novo določbo (novela ZP-1H) je zakonodajalec prekrškovnim organom naložil dolžnost, da postopek o prekršku brez dvoma začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Po vsebini gre torej za procesno predpostavko za začetek postopka, ne pa za določbo, ki bi uvajala nov dodatni zastaralni rok. Če se hitri prekrškovni postopek, ki je ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni seznanjen, ne bo začel v predpisanem roku, bodo podane druge okoliščine, to je okoliščine iz 10. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, ki brez dvoma izključujejo postopek o prekršku.