OZ člen 316, 316/5. ZIZ člen 272. ZPP člen 253, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 410, 411. ZZZDR člen 65, 78, 123, 129, 129a.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - stiki s starši - spor o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo - kršitev pravice do obravnavanja - izvedba dokaza z izvedencem - konkretizirane in argumentirane pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca - mnenje CSD - otrokovo mnenje - varovanje otrokovih koristi - višina preživnine - zavrnitev pobotnega ugovora - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih postopkih - konfliktno razmerje med roditeljema - potreba po časovno natančni opredelitvi stikov - stiki pod nadzorom CSD - otrokovo odklanjanje stikov
V primeru, ko izvedenec izvedensko mnenje poda in dopolni pisno, stranka pa na tako mnenje poda opredeljene in konkretizirane pripombe, je potrebno izvedenca zaslišati neposredno na obravnavi ali od njega zahtevati, da že podano (tudi dopolnjeno) izvedensko mnenje pisno dopolni in v njem odgovori na pripombe strank. Nasprotno postopanje sodišča v takem primeru predstavlja kršitev pravice do obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker se stranki s takim postopanjem onemogoči izjava in obravnava spornega izvedenskega mnenja.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pasivna legitimacija – obvestilo upravnika o spremembi lastništva posameznega dela – nastanek obvestilne dolžnosti – razlaga 17. člena SZ-1 – stroški pravdnega postopka – izpolnitveni rok – prepoved reformatio in peius
Zmotno je pritožbeno stališče, da nastane obvestilna dolžnost prejšnjega lastnika šele, ko so izpolnjeni v ZZK-1 določeni pogoji in da besedilo "od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo" nalaga prejšnjemu lastniku predložitev dokumenta, ki je temelj za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Besedilo 17. člena SZ-1, na katerega se sklicuje pritožba, se namreč nanaša le na časovni vidik obvestilne dolžnosti in lastniku ne nalaga predložitve dokumenta, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – zloraba pravic – ovire za odpust obveznosti
Odpust obveznosti je pravna dobrota, dolžnik pa mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov. To pravno dobroto si je torej treba „zaslužiti“, dolžnik pa je s svojim ravnanjem izkazal, da te dobrote ni vreden.
Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko. Med drugim je določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, stečajni upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.
Ponoven predlog za odpust obveznosti predstavlja zlorabo pravic stečajnega dolžnika, tega pa sodišče ne sme dovoliti.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - madež na stopnicah - čiščenje pohodne površine - opustitev dolžne skrbnosti
Po stališču tožnice bi se etažni lastniki lahko razbremenili odgovornosti za dejanje tretjega (neznane osebe, ki je povzročila, da so bila tla mastna) le, če bi organizirali čiščenje tako, da bi vzpostavili nenehen nadzor v predprostoru večstanovanjske hiše ali pa bi prekrili celotno površino predprostora s protizdrsnimi preprogami. Uporaba objektivnega merila, s katerim se določa "norma za konkretni primer" (potreba po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnostjo drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil) in tudi merila za določitev (prvega sklopa) vzročne zveze predvidljivost škodnega dogodka (skupni kriterij različnih teoretičnih pristopov je v določanju razumnih meja odškodninske obveznosti oz. v objektivni pripisljivosti nastale škode v riziko drugega), ne dopuščata določitve opisanega pravila ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084020
ZPP člen 115.
izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – nenadna bolezen – dokazovanje – zmota – neopravičljiva zmota – poroštvo
Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov preloži narok le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.
Skladno s sodno prakso so dejanja, ki dosegajo nivo hude nehvaležnosti, kazniva dejanja zoper izročitelja ali njegove bližnje. Huda nehvaležnost je ravnanje osebe, ki izraža ali pomeni zelo intenzivno prekršitev zoper moralna načela in skupne norme obnašanja.
SPZ člen 60. OZ člen 50, 50/2, 51, 255, 538, 538/1. ZPP člen 224, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8.
nedopustnost izvršbe - tožba na nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na premičnini - obličnost - rubež vozila - actio pauliana - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - javna listina - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini mora biti sklenjen pravni posel, premičnina pa mora biti tudi izročena v posest pridobitelja. Tožnica je izkazala oba pogoja, zato je lastnica ona in ne dolžnik v izvršilnem postopku. Tožničina tožba na nedopustnost izvršbe zoper upnika, ki je kljub vsemu vztrajal, da se sporni vozili zarubita, je posledično utemeljena.
prepustitev stanovanja v skupni rabi – preprečevanje nasilja v družini – trajanje ukrepa – začetek trajanja – dokazna ocena
Sodna odločba ne more biti izvršljiva dokler se tisti, ki ga zavezuje, z njo vsaj ne seznani. Omejitev ukrepa na obdobje treh mesecev od dne izdaje sklepa je napačna. Udeleženec, zoper katerega je ukrep po ZPND izrečen, ga lahko začne izvrševati šele tedaj, ko se z njim seznani. To pa je tedaj, ko mu je odločba vročena.
sklep o popravi pomot - očitna pisna pomota - dopustnost pritožbe - rok za pritožbo zoper popravljeno sodbo
Zoper sklep o popravi pomot ZP-1 ne določa nobenega pravnega sredstva, kajti s sklepom o popravi pomot se lahko odpravljajo le očitne pisne pomote tehnične narave. Pritožniku z vročitvijo sklepa o popravi pomot ni bil podeljen nov rok za vložitev pritožbe zoper prvotno sodbo z dne 20. 4. 2015, saj je ta ostala ves čas vsebinsko nespremenjena, popravljena pa je bila le glede očitne pisne pomote v letnici storitve prekrška, zoper tak popravek pa pravno sredstvo po določbah ZP-1 ni predvideno.
URS člen 22. ZPP člen 285, 286, 286.a, 339,339/2, 339/2-8.
pravica do obravnavanja pred sodiščem - materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava neuki stranki - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov
Ker se toženka glavne obravnave ni udeležila, ne more uspešno očitati prvostopenjskemu sodišču, da je kršilo načelo pomoči prava neuki stranki in načelo materialnega procesnega vodstva.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 180, 180/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.
plačilo nadomestila stroškov izterjave – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – verodostojna listina – predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odgovor na ugovor – dopolnitev tožbe
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata enovito oziroma celovito.
Zadostuje, da se je stranka po pozivu sodišča prve stopnje na dopolnitev tožbe sklicevala na svojo prejšnjo vlogo (odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi) oziroma trditve v njej in k njej priložene dokaze.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine stroškov ni dolžan zatrjevati niti dokazovati.
prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - rok za začetek postopka o prekršku - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku - ustavitev postopka
Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s tako kršitvijo, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. S tako novo določbo (novela ZP-1H) je zakonodajalec prekrškovnim organom naložil dolžnost, da postopek o prekršku brez dvoma začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Po vsebini gre torej za procesno predpostavko za začetek postopka, ne pa za določbo, ki bi uvajala nov dodatni zastaralni rok. Če se hitri prekrškovni postopek, ki je ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni seznanjen, ne bo začel v predpisanem roku, bodo podane druge okoliščine, to je okoliščine iz 10. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, ki brez dvoma izključujejo postopek o prekršku.
dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - odškodnina - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - sodna praksa
Z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika ni nastopila procesna situacija, ki jo predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP in ki bi narekovala postavitev novega izvedenca. Tožnikovega nasprotovanja izvedenskemu mnenju v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče obravnavati drugače kot nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZGD-1 člen 3. ---------- Op. št. (1): tako tudi VSL sklep R 952/2005 z dne 12. 10. 2005.
spor o pristojnosti – gospodarsko interesno združenje – ne gre za gospodarski spor
Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
UPRAVNI POSTOPEK – JAVNI RAZPISI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084049
ZPP člen 13.
kmetijska subvencija – odločanje o zahtevkih na podlagi javnega razpisa – upravna zadeva – vezanost na upravno odločbo – pravnomočnost
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno in dokončno upravno odločbo in ne more preizkušati njene procesne ali materialne pravilnosti. Tožnica torej ne more v pravdi uspeti z zahtevkom za pridobitev subvencije za pomoč mladim kmetom, o kateri odloča Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v upravnem postopku.
Bistvena je ugotovitev, da tožeča stranka najemnin ni plačevala, s čemer je najemno pogodbo brez dvoma kršila tudi sama, v posledici česar je tožena stranka zoper njo vložila sodno odpoved z zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka uresničila odstopno upravičenje zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004342
ZP-1 člen 90, 90/1. ZPrCP člen 107, 107/3.
kršitev pravice do obrambe - soočenje prič in obdolženca - odklon preizkusa z elektronskim alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - zatrjevanje zdravstvenih težav - snemanje policijskega postopka - nedovoljen dokaz
S takim poslovanjem prvostopnega sodišča, ko sta bila obdolženec in zagovornik ves čas obveščena o izvedbi vseh dokazov, ko jima je sodišče na njuno zahtevo izročilo kopije zapisnikov o zaslišanih pričah in ko tudi po prejetju le-teh obramba ni predlagala izvedbo drugih dokazov, razen da je oporekala resničnosti izpovedb obeh zaslišanih policistov in predstavila svoj vidik dogajanja v kritičnem času, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati soočenje prič z obdolžencem, zato po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe. Če obdolženec odkloni preizkus alkoholiziranosti z alkotestom (in pri tem ne navaja zdravstvenega oziroma drugega s tem povezanega objektivnega vzroka za neopravo takega preizkusa), je postopek preizkusa alkoholiziranosti že zaključen in ni več nobene zakonite podlage za nadaljnje odrejanje preizkusa z etilometrom ali pa strokovni pregled, kot to napak razloguje pritožba. V takem primeru je odklonitev podana že zgolj z odklonom oprave preizkusa z indikatorjem, ne pa tudi s sočasno zavrnitvijo strokovnega pregleda. Obveznost nadaljnje odreditve preizkusa strokovnega pregleda obstaja torej le v primeru nestrinjanja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, v primeru zatrjevanja zdravstvenih razlogov in v primeru, če preizkušanec preizkusa z alkotestom ne opravi po navodilih proizvajalca. Policist K. je na zaslišanju povedal, da si je na svoj telefon posnel del postopka z obdolžencem tako, da si ga je predvajal in točno ve, da so bile besede tako izrečene. Do tega dejstva se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi res ni posebej opredeljevalo, očitno iz razloga, ker je obdolženec že tekom postopka o takem domnevno nezakonitem ravnanju policista K. obvestil Specializirano državno tožilstvo RS. S tem posnetkom, ki ga pritožba šteje za nedovoljen dokaz, se sodišče prve stopnje v tem postopku o prekršku sploh ni ukvarjalo, saj tega posnetka s strani policista K. tudi ni terjalo. Zakonitost takratnega ravnanja policista je bil presojan v zato predpisanih postopkih o ravnanju policistov in pri SDT. Zagotovo pa policist K. s takšno izjavo ni zavedel prvostopnega sodišča, da je iz tega razloga njegovi izpovedbi sledilo izpovedi tega posnetka niti ni navajalo, njegova izpovedba pa je bila ocenjevana izključno le v odnosu do ostalih izvedenih dokazov (izpoved policista M., zagovor obdolženca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti).
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – delna oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – občutno zmanjšanje sredstev – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pavšalni pritožbeni razlogi
Po pozivu sodišča je tožena stranka predložila dokazila v zvezi s predlogom za taksno oprostitev, iz katerih med drugim izhaja tudi, da družba izkazuje kratkoročne aktivne časovne razmejitve, kratkoročne poslovne terjatve do drugih in do dobaviteljev ter poslovne obveznosti do drugih in do dobaviteljev, izkazuje pa tudi denarna sredstva na računih. Vse navedeno pa kljub ugotovljeni bilančni izgubi pomeni, da upoštevaje premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke, tožena stranka znesek 10,00 EUR lahko zagotovi brez ogrožanja svoje dejavnosti.