odškodninska odgovornost etažnega lastnika - madež na stopnicah - čiščenje pohodne površine - opustitev dolžne skrbnosti
Po stališču tožnice bi se etažni lastniki lahko razbremenili odgovornosti za dejanje tretjega (neznane osebe, ki je povzročila, da so bila tla mastna) le, če bi organizirali čiščenje tako, da bi vzpostavili nenehen nadzor v predprostoru večstanovanjske hiše ali pa bi prekrili celotno površino predprostora s protizdrsnimi preprogami. Uporaba objektivnega merila, s katerim se določa "norma za konkretni primer" (potreba po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnostjo drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil) in tudi merila za določitev (prvega sklopa) vzročne zveze predvidljivost škodnega dogodka (skupni kriterij različnih teoretičnih pristopov je v določanju razumnih meja odškodninske obveznosti oz. v objektivni pripisljivosti nastale škode v riziko drugega), ne dopuščata določitve opisanega pravila ravnanja.
UPRAVNI POSTOPEK – JAVNI RAZPISI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084049
ZPP člen 13.
kmetijska subvencija – odločanje o zahtevkih na podlagi javnega razpisa – upravna zadeva – vezanost na upravno odločbo – pravnomočnost
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno in dokončno upravno odločbo in ne more preizkušati njene procesne ali materialne pravilnosti. Tožnica torej ne more v pravdi uspeti z zahtevkom za pridobitev subvencije za pomoč mladim kmetom, o kateri odloča Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v upravnem postopku.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZGD-1 člen 3. ---------- Op. št. (1): tako tudi VSL sklep R 952/2005 z dne 12. 10. 2005.
spor o pristojnosti – gospodarsko interesno združenje – ne gre za gospodarski spor
Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - rok za začetek postopka o prekršku - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku - ustavitev postopka
Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s tako kršitvijo, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. S tako novo določbo (novela ZP-1H) je zakonodajalec prekrškovnim organom naložil dolžnost, da postopek o prekršku brez dvoma začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Po vsebini gre torej za procesno predpostavko za začetek postopka, ne pa za določbo, ki bi uvajala nov dodatni zastaralni rok. Če se hitri prekrškovni postopek, ki je ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni seznanjen, ne bo začel v predpisanem roku, bodo podane druge okoliščine, to je okoliščine iz 10. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, ki brez dvoma izključujejo postopek o prekršku.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004342
ZP-1 člen 90, 90/1. ZPrCP člen 107, 107/3.
kršitev pravice do obrambe - soočenje prič in obdolženca - odklon preizkusa z elektronskim alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - zatrjevanje zdravstvenih težav - snemanje policijskega postopka - nedovoljen dokaz
S takim poslovanjem prvostopnega sodišča, ko sta bila obdolženec in zagovornik ves čas obveščena o izvedbi vseh dokazov, ko jima je sodišče na njuno zahtevo izročilo kopije zapisnikov o zaslišanih pričah in ko tudi po prejetju le-teh obramba ni predlagala izvedbo drugih dokazov, razen da je oporekala resničnosti izpovedb obeh zaslišanih policistov in predstavila svoj vidik dogajanja v kritičnem času, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati soočenje prič z obdolžencem, zato po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe. Če obdolženec odkloni preizkus alkoholiziranosti z alkotestom (in pri tem ne navaja zdravstvenega oziroma drugega s tem povezanega objektivnega vzroka za neopravo takega preizkusa), je postopek preizkusa alkoholiziranosti že zaključen in ni več nobene zakonite podlage za nadaljnje odrejanje preizkusa z etilometrom ali pa strokovni pregled, kot to napak razloguje pritožba. V takem primeru je odklonitev podana že zgolj z odklonom oprave preizkusa z indikatorjem, ne pa tudi s sočasno zavrnitvijo strokovnega pregleda. Obveznost nadaljnje odreditve preizkusa strokovnega pregleda obstaja torej le v primeru nestrinjanja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, v primeru zatrjevanja zdravstvenih razlogov in v primeru, če preizkušanec preizkusa z alkotestom ne opravi po navodilih proizvajalca. Policist K. je na zaslišanju povedal, da si je na svoj telefon posnel del postopka z obdolžencem tako, da si ga je predvajal in točno ve, da so bile besede tako izrečene. Do tega dejstva se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi res ni posebej opredeljevalo, očitno iz razloga, ker je obdolženec že tekom postopka o takem domnevno nezakonitem ravnanju policista K. obvestil Specializirano državno tožilstvo RS. S tem posnetkom, ki ga pritožba šteje za nedovoljen dokaz, se sodišče prve stopnje v tem postopku o prekršku sploh ni ukvarjalo, saj tega posnetka s strani policista K. tudi ni terjalo. Zakonitost takratnega ravnanja policista je bil presojan v zato predpisanih postopkih o ravnanju policistov in pri SDT. Zagotovo pa policist K. s takšno izjavo ni zavedel prvostopnega sodišča, da je iz tega razloga njegovi izpovedbi sledilo izpovedi tega posnetka niti ni navajalo, njegova izpovedba pa je bila ocenjevana izključno le v odnosu do ostalih izvedenih dokazov (izpoved policista M., zagovor obdolženca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti).
posojilna pogodba - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - prevzem izpolnitve - pripoznava dolga s konkludentnim dejanjem - pripoznava zastaranih obveznosti - odpoved zastaranju - materialnopravno zmotna presoja izjave v listini - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Izjavo z dne 24. 7. 2012 je zraven prevzemnika izpolnitve podpisal tudi toženec, ki je tako izrazil svoje soglasje s prevzemom izpolnitve sporne terjatve s strani tretje osebe, s tem pa, ob dejstvu, da je bila predmetna izjava dana tožniku (oziroma njegovemu pravnemu predniku), tudi posredno pripoznal dolg do tožnika iz predmetne posojilne pogodbe. Navedena izjava zato v skladu z drugim odstavkom 364. členom OZ predstavlja konkludentno ravnanje, s katerim je toženec posredno pripoznal svoj dolg.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084034
OZ člen 193, 198. SPZ člen 247, 247/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba nepremičnine – izročilna pogodba – dosmrtna služnost stanovanja – osebna služnost – soglasje lastnika – neupravičena uporaba tuje stvari – dobrovernost – pošteni pridobitelj – lastninska upravičenja – pravni temelj – tek zamudnih obresti – izračun koristi – primerljiva oddaja – strošek vzdrževanja nepremičnine – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje v izreku odločbe
Denarna odmena za neupravičeno uporabo tuje stvari se po splošnih pravilih lahko uveljavlja bodisi na temelju stvarnopravne reparacije, obligacijskih določb o uporabnini ali celo kot odškodnina, kadar je podan element protipravnosti.
Če občinski odlok od zavezanca za plačilo NUSZ določa neposrednega uporabnika, to na samo višino koristi iz naslova plačila najemnine ne vpliva, saj ne gre za razmerje med lastnikoma in uporabniki, temveč za razmerje med uporabniki in občino.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pasivna legitimacija – obvestilo upravnika o spremembi lastništva posameznega dela – nastanek obvestilne dolžnosti – razlaga 17. člena SZ-1 – stroški pravdnega postopka – izpolnitveni rok – prepoved reformatio in peius
Zmotno je pritožbeno stališče, da nastane obvestilna dolžnost prejšnjega lastnika šele, ko so izpolnjeni v ZZK-1 določeni pogoji in da besedilo "od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo" nalaga prejšnjemu lastniku predložitev dokumenta, ki je temelj za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Besedilo 17. člena SZ-1, na katerega se sklicuje pritožba, se namreč nanaša le na časovni vidik obvestilne dolžnosti in lastniku ne nalaga predložitve dokumenta, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066207
ZP-1 člen 4, 4/2, 4/3, 25, 25/1, 27, 27/1, 133. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/10.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - dokazna ocena - kršitev materialnih določb zakona - stek - sankcija za posamezni prekršek - enotna sankcija - odvzem predmetov
Odvzem predmetov predstavlja sankcijo za prekršek in se določi in izreče kot stranska sankcija, zato mora sodišče prve stopnje najprej navesti, za katerega od prekrškov se obdolžencu navedena stranska sankcija določi, šele nato lahko to stransko sankcijo tudi izreče.
Ker tožnik niti po pozivu sodišča z vlogo svoje tožbe ni dopolnil z določno opredelitvijo tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njegovo nepopolno tožbo pravilno zavrglo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. URS člen 14, 22, 23. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obseg taksne oprostitve – pravna oseba – načelo enakosti – načelo enakega varstva pravic – razlikovanje med položajema fizičnih in pravnih oseb
V primeru fizičnih oseb se z institutom oprostitve plačila sodnih taks varuje tudi sam obstoj, eksistenca predlagatelja, ki zaradi poplačila obveznosti ne sme biti ogrožena, medtem kot obstoj pravne osebe takega varstva ne zahteva. Razlikovanje med zakonsko predvidenima obsegoma dopustne takse oprostitve je glede na navedeno objektivno utemeljeno in ne predstavlja kršitev načela enakosti, ki se v postopku kaže kot pravica do enakega varstva pravic.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0053115
ZST-1 člen 11, 11/1. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč, presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
sposobnost biti stranka – prenehanje obstoja stranke – izbris iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Subjekt, ki je izbrisan iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka, z dnem izbrisa preneha obstajati in s tem izgubi sposobnost biti stranka (prim. 76. člen ZPP). Ker nima pravnih naslednikov, je takšna pomanjkljivost neodpravljiva (peti odstavek 81. člena ZPP). Pritožba zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, je zato postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
izplačilo dodatka za nadurno delo - zmotna uporaba materialnega prava - vrednost spornega predmeta - umik tožbe - nagrada za postopek
V takšnih primerih, kot je obravnavani (sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, še preden je bil opravljen narok za glavno obravnavo), se nagrada za postopek odmeri po tar. št. 3100, to je po faktorju 1,3, ne pa po tar. št. 3101, ker ne gre za primer prenehanja mandata. Po tar. št. 3101 se nagrada za postopek po tar. št. 3100 zniža na količnik 0,8 takrat, kadar mandat preneha pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se izvede postopek, pred vložitvijo odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge, oziroma preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, kot je obravnavani, ker ne gre za prenehanje mandata pooblaščencu. Znižanje količnika torej ni predvideno za primere, ko odvetniku (oz. zakonitemu zastopniku) mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi, še preden se udeleži naroka za svojo stranko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so dela, ki jih je tožnik opravljal do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejansko dela delovnega mesta višji svetovalec in da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno ustno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto s 1. 1. 2012. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zaradi ukinitve delovnega mesta računovodja III, je nezakonita, saj tožnik dela na tem delovnem mestu najkasneje od 1. 1. 2012 dalje ni več opravljal, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
začasno napoten delavec - plača - minimalni standardi
Tožena stranka s tožnikom ni sklenila pogodbe o zaposlitvi po 212. členu ZDR, ki govori o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za primer, če je delavec začasno napoten na delo v tujini. Zato bi morala tožena stranka upoštevati Direktivo o napotitvi delavcev 96/71/ES, po kateri morajo delodajalci upoštevati minimalne standarde, ki veljajo v državi, v katero bodo delavci napoteni na delo, če bodo ti standardi za delavce ugodnejši. Potrebno je torej upoštevati minimum, ki je določen v državi gostiteljici, če je ta višji. V Republiki Nemčiji veljavni zakon o napotitvi delavcev temelji na tej direktivi. Sprejet je bil z namenom zaščititi domače delavce pred povečanjem konkurence nižje plačanih delavcev in morajo tudi za tuje delavce, zaposlene v Nemčiji, veljati enaki delovni predpisi in minimalni standardi kot za domače. Ker tožena stranka s tožnikom ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za delo v tujini, zanj ne morejo veljati določbe pogodbe o zaposlitvi o minimalni plači v Sloveniji. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno verjelo tožniku, da je bila ustno dogovorjena plača v višini urne postavke 13,00 EUR in mu pravilno prisodilo razlike med prejetimi plačami po pogodbi o zaposlitvi in plačami po dogovorjeni urni postavki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Tožena stranka tožnici ne more zagotoviti dela s prilagoditvijo delovnega mesta (socialna oskrbovalka), saj gre za specifično dejavnost in za uporabnike, katerim mora tožena stranka zagotoviti oskrbo. Glede na omejitve, ki jih ima tožnica po odločbi ZPIZ, ji tako tožena stranka ni mogla zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto, niti ji ni mogla ustrezno prilagoditi delovnega mesta, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožnica lahko opravlja zgolj posamezna lažja dela in naloge iz posameznega sklopa opravil, poleg tega pa tožena stranka nima potrebe po delu opravil, ki jih bi lahko tožnica v okviru dela po pogodbi o zaposlitvi še opravljala, saj potrebuje za svoje uporabnike osebo, ki zagotavlja celovito oskrbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
ZDR-1 člen 12, 12/1, 54, 54/1, 54/1-2. ZUJF člen 183.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja iz določen čas v nedoločen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožena stranka ni dokazala, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadomeščanje začasno odsotnega delavca (zaradi porodniškega dopusta). Tožena stranka je namreč s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto muzejski tehnik, kar pomeni, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi in opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot začasno odsotna delavka, ki je opravljala delo vodje finančno računovodske službe. Gre za dve popolnoma različni delovni mesti, pri čemer tožnik tudi ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu vodja finančno računovodske službe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo delovno razmerje med pravdnima strankama sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom in da se posledično šteje, da je tožnik pri toženi stranki sklenil delovno razmerje za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Tožnik je upravičen do plačila odpravnine ter plačila za izgubljeno plačilo v času odpovednega roka, ker je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj delodajalca iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, izpolnjeni pa so bili tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, je zamudna sodba pravilna in zakonita.
ZDR-1 člen 12, 12/2, 31, 31-5, 54, 54/1, 54/1-3, 54/1-12, 56. ZDR člen 10.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - dokazovanje razloga za sklenitev v postopku
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki za določen čas enega meseca na delovnem mestu vodja projektov, pri čemer razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, v pogodbi ni bil naveden. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena za čas vpeljave določnega sistema in je bil v času izteka pogodbe o zaposlitvi projekt zaključen, tako da je bilo delo v enem mesecu tudi dejansko narejeno. Zato je sodišče pravilno štelo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz razloga po 12. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1, saj je šlo za delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa. ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alinei res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati poleg ostalih sestavin tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar navedeno ne more pomeniti, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi ne vsebuje razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, avtomatično pride do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo zahtevek za transformacijo tožnikovega delovnega razmerja pri toženi stranki iz določenega v nedoločen čas in s tem v zvezi reintegracijski in reparacijski zahtevek.