nujne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – lastnoročni podpis brez posebne označbe, da gre za zakonitega zastopnika
Kljub temu, da podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot toženkin zakoniti zastopnik, pritožba obsega vse nujne sestavina podpisa, saj lastnoročni podpis ob navedbi firme v konkretnem primeru zadostuje za nedvoumno identifikacijo podpisnice pritožbe.
povrnitev premoženjske škode – prometna nesreča – vožnja pod vplivom alkohola – materialna škoda – izgubljeni dobiček – obseg škode – soprispevek oškodovanca – trditveno in dokazno breme – vezanost na pravno kvalifikacijo – iura novit curia
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bile škodne posledice v primeru, da bi voznik tovornega vozila vozila vozil s predpisano hitrostjo, mogoče manjše, a je dokazno breme glede tega (manjše škode od pretrpljene oziroma izplačane) prešlo na toženca, ki te hipotetične možnosti ni z ničemer izkazal.
Pritožbi imata prav, da bi moralo v navedenem primeru sodišče prve stopnje, če je že štelo, da nasprotni udeleženec postopka ne želi nadaljevati, predlagatelj pa predujma za stroške izvedenca ni založil, pri čemer sodišče ni moglo odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem geodetske stroke, predlog šteti za umaknjen, ne pa izdati meritornega sklepa, da se delitev solastnih nepremičnin opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Takšnega predloga nobeden od udeležencev tudi ni podal, poleg tega pa je bilo, kot rečeno, nesporno ugotovljeno, da je možna fizična delitev stvari.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti – uporaba nove zakonske ureditve – neprava retroaktivnost – odločanje v ponovljenem postopku – dedna izjava – nepreklicnost izjave
Dne 17. 10. 2015 je stopil v veljavo ZAgrS. Ta zakon, ki velja vzporedno z ZPVAS, za dedovanje premoženja člana agrarne skupnosti določa drugačna pravila, kot so veljala doslej. Ker novi zakon v pogledu njegove uporabe v zapuščinskih postopkih nima posebne prehodne določbe, ga je treba (po pravilu, da kasnejša norma razveljavi prejšnjo) uporabiti v vseh zapuščinskih postopkih, tudi tistih, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo.
Ker sta dedinji ob upoštevanju ureditve, ki je veljala do 17. 10. 2015, že podali določene izjave, ju bo moralo sodišče v ponovljenem postopku, pred ponovno odločitvijo, seznaniti z novo zakonsko ureditvijo in jima omogočiti, da jih novi ureditvi prilagodita. To vključuje tudi možnost, da (ne glede na 138. člen ZD) svojo že podano dedno izjavo spremenita.
zloraba procesnih pravic – denarna kazen – predlog upnika za izrek denarne kazni – predpostavke za izrek denarne kazni – namen škodovati drugemu
Pojma iz drugega odstavka 11. člena ZPP „namen škodovati drugemu“ v izvršilnem (enako kot v pravdnem) postopku ne gre razlagati preširoko. Stranki postopka imata namreč nasprotujoče si interese in je težko ugotoviti mejo, kdaj se neko sicer legitimno izvrševanje procesnih pravic sprevrže v nedopustno, kdaj postane prevladujoč namen škodovati drugemu in ne gre le morda za neprimerno taktiko stranke oziroma njenega pooblaščenca.
izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe v korist tretjega - zaznamba spora - smiselna uporaba določb zakona
Smiselna uporaba določb ZZK-1 o zaznambi spora za zaznambo izbrisne tožbe pomeni, da je določbe o zaznambi spora potrebno prilagoditi posebnostim postopka izbrisne tožbe. Bistveno je, da ima tudi v tem postopku zaznamba enak učinek, kot ga ima pri zaznambi spora. Predlagateljica, ki trdi, da je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila na podlagi zakona, v zemljiški knjigi pa še ni bila vpisana kot lastnica, vpisa zaznambe izbrisne tožbe v svojo korist ne more doseči, zato je utemeljeno predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v korist prejšnjega lastnika - bivšega moža, zoper katerega (in zoper sedanjega lastnika nepremičnine) je vložila tožbo zaradi razveljavitve prodajne pogodbe. Z izbrisno tožbo zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se pri nepremičnini ponovno vpiše lastninska pravica bivšega moža.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053112
OZ člen 131, 190, 198. SZ-1 člen 111. SPZ člen 39.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje – aktivna legitimacija za vložitev tožbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine
Tožnik, ki ni izkazal, da je lastnik stanovanja (niti ni izkazal kakšnega drugega pravnega naslova za njegovo uporabo), zaradi uporabe stanovanja s strani toženk ne more biti prikrajšan.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084009
ZASP člen 168, 168/3. OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 154, 154/3, 155, 184, 184/1, 185, 185/1, 185/2, 319, 319/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6007.
male avtorske pravice – kršitev pravic – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – pogodbena kazen – zastaranje – zastaralni rok – sprememba tožbe – uveljavljanje podrednega zahtevka – meje pritožbenega preizkusa – ne bis in idem – stroški postopka
Civilna kazen po 168. členu ZASP je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, za to pa velja petletni zastaralni rok.
prenehanje leasing pogodbe – dogovor o pravnih posledicah – odškodnina za primer kršitve pogodbe – pogodbena avtonomija strank – poroštvo – ustrezna trditvena podlaga – materialno pravna podlaga zahtevka
Če se pogodbeni stranki dogovorita, da je leasingojemalec v primeru odpovedi pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca dolžan plačati tudi nezapadle obroke leasinga, kar je trdila tožeča stranka, gre po vsebini in namenu za dogovor o izračunu odškodnine za pozitivni pogodbeni interes. Pri tem ni potrebno, da tožeča stranka, ki se sklicuje na pogodbeno določilo o vnaprej predvidenih posledicah odstopa od pogodbe, v tožbi nujno tudi pojasnjuje pomen te pogodbene določbe.
Tožnica je prepričljivo izpovedala, da pri hoji po hodniku „sploh“ ni bila pozorna na tla. Sklicevanje na to, da naj bi bila, ker ni poskrbel za namestitev opozorilnih tabel („spolzka tla“), podana krivdna odgovornost njenega delodajalca, zato ni prepričljivo. Namen omenjenih tabel je opozoriti na vlažna tla oziroma preprečiti, da bi te pomenile „presenečenje“, za kar pa v obravnavanem primeru ni moglo iti. Zato ta domnevna opustitev ne more biti razlog za obstoj odgovornosti tožničinega delodajalca.
postopek za delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – parcelacija – sprememba predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.
Mokra tla predstavljajo običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Dovolj varna tla ne terjajo kakšne dodatne protizdrsne zaščite.
pridobitev lastninske pravice – lastninjenje – odločba o denacionalizaciji – priposestvovanje – predhodno vprašanje – ničnost odločbe o denacionalizaciji – prekinitev postopka
V položaju, ko si konkurirata pridobitev lastninske pravice na objektu s priposestvovanjem in dejanskim izvrševanjem pravice uporabe na zemljišču ter pridobitev lastninske pravice z odločbo o denacionalizaciji, je močnejša pravica stranke, pridobljena z odločbo o denacionalizaciji, izdani pred uveljavitvijo ZLNDL.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nesklepčnost – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi – pravno neskladje – dejansko neskladje – stroški postopka – uspeh stranke
Presoja, ali je podano nasprotje med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi, pomeni dejansko sklepanje. Za tako sklepanje sodišče v pisni fazi postopka nima pooblastila.
ZPP člen 111, 111/4, 140, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse – vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo sodne takse – sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse – vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročanje fizičnim osebam – osebno vročanje – nadomestna vročitev – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka – učinkovanje sklepa o obročnem plačilu sodne takse
Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom 15. dne, to je 4. 9. 2015, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 5. 9. 2015 (in ne morda šele takrat, ko je bilo pismo tožencu puščeno v predalčniku), je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem bi bil toženec dolžan poravnati dolžno takso oziroma vložiti predlog za njeno obročno plačilo.
Predlagateljica je sodni postopek sprožila na osnovi poziva OGU, da sproži sodni postopek ureditve meje. Že ta poziv pomeni, da meja med navedenima parcelama še ni določena oziroma je sporna. Edina možnost za določitev in končno ureditev meje je torej sodna pot, zaradi česar sodišče predloga za sodno določitev meje ne more zavrniti, temveč je dolžno mejo urediti po kriterijih, določenih v 77. členu SPZ.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084036
ZZZDR člen 60. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
razveza zakonske zveze – skupno premoženje – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – povrnitev vlaganj – sredstva iz zavarovalne police – osebni avtomobil – gradbena vlaganja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – neizvedba dokazov – nasprotovanje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Sredstva iz zavarovalne police, ki je predčasno razdrta, so (pod pogojem, da so bila vplačana iz skupnega premoženja) skupno premoženje, saj se na ta način zavarovalna pogodba glede samega izplačila sredstev približa obliki varčevanja: sredstva iz skupnega premoženja se „shranjujejo“ pri zavarovalnici, ki jih ta ob prekinitvi pogodbe skladno s svojimi pogoji izplača.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053121
SZ-1 člen 109, 109/1. ZPP člen 163, 163/3.
najem stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – neprofitna najemnina – sklenitev nove najemne pogodbe pod istimi pogoji – zahteva za sklenitev najemne pogodbe – rok za vložitev zahteve – zamuda roka za vložitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe – mnenje izvedenca psihiatra – mnenje brez neposrednega pregleda stranke – staro izvedensko mnenje – zanesljivost izvedenskega mnenja – rok za priglasitev stroškov postopka
Tožnik je upravičeno zahteval sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino, saj je bila taka najemnina določena tudi v pogodbi med prejšnjima pogodbenima strankama.
Odločilno sporno vprašanje v tej pravdi je bilo, ali je tožnik rok za zahtevo po sklenitvi najemne pogodbe zamudil iz opravičljivega vzroka. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, ki je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, in sicer zaradi tožnikove nesposobnosti razumeti pomen pravočasnosti zahteve.