Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku tožeče stranke v višini 1.141.421,64 EUR (in ne 1.398.183,64 EUR, kolikor je bila ocenjena vrednost spornega predmeta).
Pritožnik mora pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053144
ZPP člen 337, 337/1.
posojilna pogodba – dokazovanje – dejansko stanje – prepozen dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote
Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.
Predlagateljica je sodni postopek sprožila na osnovi poziva OGU, da sproži sodni postopek ureditve meje. Že ta poziv pomeni, da meja med navedenima parcelama še ni določena oziroma je sporna. Edina možnost za določitev in končno ureditev meje je torej sodna pot, zaradi česar sodišče predloga za sodno določitev meje ne more zavrniti, temveč je dolžno mejo urediti po kriterijih, določenih v 77. členu SPZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni vzročne zveze med (tudi sicer neizkazano) kršitvijo Pogodbe in nastalo škodo, saj ni mogoče presojati kršitve glede na končni (materialni) rezultat, ki ga je tožena stranka želela doseči - torej izvedbo gradnje brez napak in zamud. Zgolj zato, ker je do tega kljub temu prišlo, pa ni mogoče reči, da je tožeča stranka odškodninsko odgovorna za nastalo škodo.
OZ člen 631, 1035. ZJN-2 člen 71, 71/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
povrnitev premoženjske škode – prometna nesreča – vožnja pod vplivom alkohola – materialna škoda – izgubljeni dobiček – obseg škode – soprispevek oškodovanca – trditveno in dokazno breme – vezanost na pravno kvalifikacijo – iura novit curia
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bile škodne posledice v primeru, da bi voznik tovornega vozila vozila vozil s predpisano hitrostjo, mogoče manjše, a je dokazno breme glede tega (manjše škode od pretrpljene oziroma izplačane) prešlo na toženca, ki te hipotetične možnosti ni z ničemer izkazal.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 248, 248/1, 254. ZFPPIPP člen 121.
izločitev izvedenca – očitana nestrokovnost izvedenca – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – kaznovanje izvedenca
Nestrokovnost pri izdelavi izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev in nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem tako sodna praksa kot pravna teorija zavračata kot razlog za izločitev izvedenca. Lahko pa je to razlog za postavitev novega izvedenca, če bi se izkazalo, da morebitnih pomanjkljivosti ali kontradiktornosti v izvedenskem mnenju z že postavljenim izvedencem ni mogoče odpraviti.
Prvo sodišče je glede na vsebino darilne pogodbe pravilno ocenilo, da iz nje ni razviden odplačen namen pogodbenih strank ter da je bolj verjetno, da je bila darilna pogodba v celoti neodplačna. Zato je pravilna tudi odločitev o napotitvi pritožnika na pravdo.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077469
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
sodni penali – določitev sodnih penalov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku
ZIZ ne vsebuje podrobnejših določb o dejanjih v postopku odločanja o predlogu stranke za določitev sodnih penalov, torej tudi ne o tem, ali se vloga in katera vroči nasprotni stranki v opredelitev. Zato je treba upoštevati bistvo ustavno zavarovane pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 433.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neutemeljen predlog lastnika objekta – overjena izjava o dovoljenju za poslovanje – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – izbrisni razlog – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga
Izbrisni razlog iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, če je registrsko sodišče dovolilo vpis poslovnega naslova na podlagi prijave, ki ji je bila priložena overjena izjava lastnika subjekta, da subjektu dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo stopnišče mestoma tako poškodovano, da tega povprečnemu uporabniku ni bilo moč spregledati, je pritožbeno izpostavljanje vprašanja „pričakovanosti“ takšne poškodbe stopnišča s strani povprečnega uporabnika neprepričljivo.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073687
URS člen 26, 42. OZ člen 131, 131/1, 149, 156, 157, 963, 963/4, 963/5. ZJZ člen 1, 10, 22, 22/1. ZPol člen 43.
metanje predmetov udeležencev demonstracij v stavbo Državnega zbora – odškodninska odgovornost države – javni shod – nevarna dejavnost – splošne dolžnosti organizatorja – odgovornost vodje – objektivna odgovornost organizatorja in vodje javnega shoda – krivdna odgovornost – škoda na državnem premoženju – država kot oškodovanec – subrogacija – izključitev subrogacije – solidarna odgovornost – trditveno in dokazno breme – skupni interes oškodovanca in odgovorne osebe – pasivna legitimacija – standard skrbnosti – pravica do mirnega zbiranja – pravica do povračila škode
Javni shodi niso nevarna dejavnost sama po sebi, saj nasilje udeležencev ne izvira iz same narave shoda. Javni shodi naj bi bili predvideno mirni in jih kot take ureja tudi ZJZ (prim. 1. člen ZJZ). Zgolj obstoj večje možnosti sporov oziroma drugih dogodkov, ki ogrožajo javni red in mir, ni okoliščina zaradi katere bi bil mogoč zaključek, da je javni shod nevarna dejavnost. Slednje izhaja tudi iz zgradbe OZ, ki v poglavju „Posebni primeri odgovornosti“ določa kdaj v primeru javnih demonstracij oziroma prireditev gre za objektivno odgovornost, pri čemer to odgovornost veže na primere, ko škodni dogodek povzroči smrt ali telesno poškodbo (156. in 157. člen OZ). Iz navedenega je mogoč zaključek, da v drugih primerih oziroma v primerih, ko med javnimi demonstracijami pride „le“ do premoženjske škode, kot je bilo to v obravnavani zadevi, o objektivni odgovornosti organizatorja in vodje javnega shoda ni mogoče govoriti.
V konkretnem primeru je bila posledica škodnega dogodka škoda na stavbi DZ, torej na državnem premoženju. S tem je bil oškodovan organ države (DZ) in s tem država sama. Tožeča stranka kot zavarovalnica zato subrogacijski zahtevek iz 963. člena OZ uveljavlja zoper oškodovanca, ki je državni organ, za katerega odgovarja RS zaradi česar je podana situacija kot če bi RS uveljavljala odškodnino zoper samo sebe. Iz navedenih razlogov je po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru subrogacija zoper tretjetoženo stranko izključena in tožbeni zahtevek zoper njo že iz tega razloga ni utemeljen.
Tožbenega zahtevka ni zavrnilo, ker tožeča stranka ni navedla točno česa toženi stranki nista naredili, pa bi morali narediti, temveč zato, ker sta se toženi stranki odgovornosti razbremenili, saj sta dokazali, da sta zadostili zahtevanemu standardu skrbnosti in storili vse kar sta v skladu z zakonom morali oziroma kar se je v konkretnem primeru lahko od njiju zahtevalo. S tem pa se je trditveno in dokazno breme prevalilo nazaj na tožečo stranko, ki bi, v kolikor bi želela uspeti s tožbenim zahtevkom, morala podati ustrezne trditve in predlagati dokaze o tem, katere dolžnosti toženi stranki nista izpolnili oziroma v čem je njuna opustitev.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti – uporaba nove zakonske ureditve – neprava retroaktivnost – odločanje v ponovljenem postopku – dedna izjava – nepreklicnost izjave
Dne 17. 10. 2015 je stopil v veljavo ZAgrS. Ta zakon, ki velja vzporedno z ZPVAS, za dedovanje premoženja člana agrarne skupnosti določa drugačna pravila, kot so veljala doslej. Ker novi zakon v pogledu njegove uporabe v zapuščinskih postopkih nima posebne prehodne določbe, ga je treba (po pravilu, da kasnejša norma razveljavi prejšnjo) uporabiti v vseh zapuščinskih postopkih, tudi tistih, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo.
Ker sta dedinji ob upoštevanju ureditve, ki je veljala do 17. 10. 2015, že podali določene izjave, ju bo moralo sodišče v ponovljenem postopku, pred ponovno odločitvijo, seznaniti z novo zakonsko ureditvijo in jima omogočiti, da jih novi ureditvi prilagodita. To vključuje tudi možnost, da (ne glede na 138. člen ZD) svojo že podano dedno izjavo spremenita.
ZSReg člen 17, 17/1, 18, 18/1, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD člen 337, 337/4, 516, 516/1, 517, 517/3. ZDTK člen 2, 2-7.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register – povečanje osnovnega kapitala – znižanje poslovnega deleža – prednostna pravica do novih delnic – mezzanine kapital – dovoljenost pritožbe – izključitev prednostne pravice
Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.
pridobitev lastninske pravice – lastninjenje – odločba o denacionalizaciji – priposestvovanje – predhodno vprašanje – ničnost odločbe o denacionalizaciji – prekinitev postopka
V položaju, ko si konkurirata pridobitev lastninske pravice na objektu s priposestvovanjem in dejanskim izvrševanjem pravice uporabe na zemljišču ter pridobitev lastninske pravice z odločbo o denacionalizaciji, je močnejša pravica stranke, pridobljena z odločbo o denacionalizaciji, izdani pred uveljavitvijo ZLNDL.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053110
ZVetl člen 1, 7, 20, 21, 23, 26, 26/3, 28, 30. ZNP člen 35, 37. ZPP člen 2.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče za stanovanjsko sosesko – ID znak stavbe – obvestilo o postopku in izjava udeležencev – pripravljalna opravila sodišča – postavitev izvedenca – stroški nepravdnega postopka
Ob procesni situaciji in predlogu predlagajoče stranke, ko etažni lastniki drugih stavb niso udeleženci v postopku, sodišče ne more brez ustreznih strank določiti pripadajočih zemljišč za stanovanjsko sosesko. Zato se je pravilno odločilo za ožjo obravnavo oziroma za določitev le po 7. členu ZVEtL. S tem res ni izčrpana možnost etažnih lastnikov po 30. členu ZVEtL (za ugotavljanje pripadajočih zemljišč za stanovanjsko sosesko), vendar v taki procesni situaciji sodišče prve stopnje tudi ni moglo ravnati drugače.
Sodišče prve stopnje je o tožnikovem prvem predlogu za taksno oprostitev odločilo s sklepom z dne 18. 4. 2012, s katerim ga je plačila sodnih taks v celoti oprostilo. Brez podlage je torej pritožbeno prepričanje, da naj bi izdani sklep o taksni oprostitvi veljal le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi za postopek s pritožbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – SODNE TAKSE
VSL0084005
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 76.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – plačilo DDV – neupravičena obogatitev – neposlovna obveznost – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – plačilo končnega potrošnika – taksna obveznost – zmožnost plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Kot odločilno višje sodišče meni, da ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV.
Prevalitev DDV na toženo stranko v tej situaciji bi bila v nasprotju s temeljnim načelom Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da je DDV davek na potrošnjo, ki ga mora plačati končni potrošnik.