Prvo sodišče je glede na vsebino darilne pogodbe pravilno ocenilo, da iz nje ni razviden odplačen namen pogodbenih strank ter da je bolj verjetno, da je bila darilna pogodba v celoti neodplačna. Zato je pravilna tudi odločitev o napotitvi pritožnika na pravdo.
postopek za delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – parcelacija – sprememba predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023385
KZ-1 člen 344. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 276, 277, 279, 283, 283/1, 372, 372-4. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Rdeči seznam ptičev gnezdilcev. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami – pravna opredelitev kaznivega dejanja – stvarna pristojnost
Napačno pravno opredelitev, ki jo sprejme senat v ugovornem postopku, lahko državni tožilec izpodbija le s pritožbo zaradi stvarne nepristojnosti sodišča.
Stališče pritožnika, da za nedovoljeno negativno stanje ni odgovoren in ga ni dolžan poravnati, ker ga je banka dopustila in vanj privolila, je absurdno in v nasprotju s sklenjeno Pogodbo o ustanovitvi in vodenju tekočega računa, po kateri je toženec pristal, da bo zagotavljal priliv sredstev, vodil lastno evidenco, pri čemer je bil seznanjen, da bo banka obračunavala obresti tudi na nedovoljeno negativno stanje.
OZ člen 631, 1035. ZJN-2 člen 71, 71/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082124
OZ člen 35. SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 113. SZ-1 člen 22.
ničnost prodajne pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – etažna lastnina – razpolaganje z etažno lastnino – nastanek etažne lastnine – vzpostavitev etažne lastnine – razdružitev solastnine – sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino – preoblikovanje skupnih delov – pogodba o razdružitvi solastnine – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – dogovor o delitvi rabe nepremičnine – spor glede skupnih delov – prodajna pogodba glede skupnih delov
Pred uveljavitvijo SPZ je etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo urejeno in zemljiškoknjižno evidentirano, kot sedaj zahteva SPZ. Med temi so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov.
V vsakem posamičnem primeru je treba ugotoviti, da je bila etažna lastnina res oblikovana. Ne gre za dejansko etažno lastnino, če eden od solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja solastnikov določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, ali če je med solastniki sklenjen dogovor o delitvi rabe nepremičnine.
Ključno za zaključek, ali je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali ohranjena solastnina, je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053144
ZPP člen 337, 337/1.
posojilna pogodba – dokazovanje – dejansko stanje – prepozen dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote
Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 433.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neutemeljen predlog lastnika objekta – overjena izjava o dovoljenju za poslovanje – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – izbrisni razlog – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga
Izbrisni razlog iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, če je registrsko sodišče dovolilo vpis poslovnega naslova na podlagi prijave, ki ji je bila priložena overjena izjava lastnika subjekta, da subjektu dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – padec po stopnicah – tekoče stopnice – trditveno in dokazno breme – vzrok padca – trditvena podlaga tožbe – izvedenec
Višina posameznih stopnic pri tekočih stopnicah je vselej različna, zato dejstvo, da konkretnega dne, ko je prišlo do škodnega dogodka, niso delovale in so bile v mirujočem stanju, nima pomena za ugotavljanje obstoja protipravnosti trgovskega centra. Ta ni bil dolžan postaviti ne opozorilne table niti ni bil dolžan fizično preprečiti dostopa do stopnic. Tožnikov spotik je treba pripisati naključju, ki se je primerilo tožniku, zato za škodo, ki je nastala znotraj njegove sfere, odgovarja sam.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja – prepoved vožnje motornega vozila – kršitev kazenskega zakona
S tem, ko v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije ni vštelo časa odvzema vozniškega dovoljenja, je sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0082171
ZGD-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 343, 343/3, 363, 363/1, 365, 365-1. OZ člen 74, 74/1.
nedovoljena pritožba – pravica do vložitve pritožbe – pooblastilo – pooblastitev – pooblaščenec stranke – prokurist – prokura – pooblaščenec v postopku pred višjim sodiščem – potrdilo o opravljenem PDI
Prokurist je pooblaščenec stranke. Pri vložitvi pritožbe mora predložiti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, sicer pritožba ni dovoljena.
Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo, medtem ko se izvršilni naslov za takšno terjatev ne zahteva. Dejstvo, da je bila terjatev ob vložitvi tožbe še sporna, nima nobenega vpliva na njeno zapadlost.
Posamezen član poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne more biti odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP pri veliki družbi manj kot 150.000 eurov. Ker se odškodninska odgovornost po prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti (drugi odstavek 44. člena ZFPPIPP), in ker odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu ZFPPIPP ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 44. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP), zato na cit. absolutni znesek omejeno odškodninsko odgovornost posameznega člana poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne vpliva (morebitna manjša) višina povzročene škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053112
OZ člen 131, 190, 198. SZ-1 člen 111. SPZ člen 39.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje – aktivna legitimacija za vložitev tožbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine
Tožnik, ki ni izkazal, da je lastnik stanovanja (niti ni izkazal kakšnega drugega pravnega naslova za njegovo uporabo), zaradi uporabe stanovanja s strani toženk ne more biti prikrajšan.
postopek osebnega stečaja – pravni interes – zavrženje predloga za začetek postopka – ovire za odpust obveznosti
Dolžnica ni predlagala odpusta obveznosti, iz njenih pritožbenih trditev, da je v več primerih sodišče začelo osebni stečaj in ga zaključilo brez odpusta obveznosti dolžniku pa izhaja, da dolžnica očitno v primeru, če bi se stečajni postopek začel, ne bi predlagala odpusta obveznosti. To pa pomeni, da bi po zaključku stečajnega postopka, ki bi se moral končati brez razdelitve upnikov, dolžnica upnikom dolgovala še vse obveznosti, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka. Zgolj v luči pravnega interesa insolventne dolžnice, da se kljub temu, da nima premoženja, iz katerega bi se oblikovala stečajna masa, nad njo začne stečajni postopek zaradi izvedbe postopka odpusta obveznosti, je sodišče prve stopnje presojalo, ali bi bila do tega upravičena.
izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe v korist tretjega - zaznamba spora - smiselna uporaba določb zakona
Smiselna uporaba določb ZZK-1 o zaznambi spora za zaznambo izbrisne tožbe pomeni, da je določbe o zaznambi spora potrebno prilagoditi posebnostim postopka izbrisne tožbe. Bistveno je, da ima tudi v tem postopku zaznamba enak učinek, kot ga ima pri zaznambi spora. Predlagateljica, ki trdi, da je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila na podlagi zakona, v zemljiški knjigi pa še ni bila vpisana kot lastnica, vpisa zaznambe izbrisne tožbe v svojo korist ne more doseči, zato je utemeljeno predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v korist prejšnjega lastnika - bivšega moža, zoper katerega (in zoper sedanjega lastnika nepremičnine) je vložila tožbo zaradi razveljavitve prodajne pogodbe. Z izbrisno tožbo zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se pri nepremičnini ponovno vpiše lastninska pravica bivšega moža.
vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Ker tožnicama ni uspelo izkazati, da je toženka kakorkoli posegla v njuno nepremičnino, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, temelječ na določbi 92. člena SPZ, pravilno zavrnilo.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti – uporaba nove zakonske ureditve – neprava retroaktivnost – odločanje v ponovljenem postopku – dedna izjava – nepreklicnost izjave
Dne 17. 10. 2015 je stopil v veljavo ZAgrS. Ta zakon, ki velja vzporedno z ZPVAS, za dedovanje premoženja člana agrarne skupnosti določa drugačna pravila, kot so veljala doslej. Ker novi zakon v pogledu njegove uporabe v zapuščinskih postopkih nima posebne prehodne določbe, ga je treba (po pravilu, da kasnejša norma razveljavi prejšnjo) uporabiti v vseh zapuščinskih postopkih, tudi tistih, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo.
Ker sta dedinji ob upoštevanju ureditve, ki je veljala do 17. 10. 2015, že podali določene izjave, ju bo moralo sodišče v ponovljenem postopku, pred ponovno odločitvijo, seznaniti z novo zakonsko ureditvijo in jima omogočiti, da jih novi ureditvi prilagodita. To vključuje tudi možnost, da (ne glede na 138. člen ZD) svojo že podano dedno izjavo spremenita.
zloraba procesnih pravic – denarna kazen – predlog upnika za izrek denarne kazni – predpostavke za izrek denarne kazni – namen škodovati drugemu
Pojma iz drugega odstavka 11. člena ZPP „namen škodovati drugemu“ v izvršilnem (enako kot v pravdnem) postopku ne gre razlagati preširoko. Stranki postopka imata namreč nasprotujoče si interese in je težko ugotoviti mejo, kdaj se neko sicer legitimno izvrševanje procesnih pravic sprevrže v nedopustno, kdaj postane prevladujoč namen škodovati drugemu in ne gre le morda za neprimerno taktiko stranke oziroma njenega pooblaščenca.