Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo, medtem ko se izvršilni naslov za takšno terjatev ne zahteva. Dejstvo, da je bila terjatev ob vložitvi tožbe še sporna, nima nobenega vpliva na njeno zapadlost.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku tožeče stranke v višini 1.141.421,64 EUR (in ne 1.398.183,64 EUR, kolikor je bila ocenjena vrednost spornega predmeta).
Pritožnik mora pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.
Zaradi nezakonite odpovedi koncesijske pogodbe je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožeča stranka bi za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka (denarna odškodnina pravni osebi) morala trditi (in dokazati), da je tožena stranka zahtevala objavo kakšnega članka, ki bi ga ona pripravila ali sugerirala in bi bil pisan z namenom okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke (gre za članke v časopisih, katerih lastnica, oziroma solastnica ni tožena stranka). Sodba ugotavlja, da je le pet člankov, ki so bili pripravljeni s strani tožene stranke, in to z namenom objektivnega obveščanja meščank in meščanov o dejanskem stanju na dimnikarskem področju v občini. Izjave niso objektivno žaljive, sicer pa v njih tudi niso objavljene kakšne neposredne izjave predstavnikov tožene stranke. Tožeča stranka bi morala trditi in dokazati, da trditve (v članku) pomenijo protipraven ali vsaj nedopusten poseg v njeno pravico do ugleda ali dobrega imena. Za tak poseg gre, če so podane trditve o pravni osebi ali fizičnih osebah, ki v tej pravni osebi opravljajo pomembne funkcije in so le-te neresnične, ali pa resnične, vendar izjavljene na neprimeren oziroma žaljiv, zaničljiv, sramotilen način.
pogrebni stroški – odločanje o pogrebnih stroških – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – socialna pomoč – zapuščinski postopek – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – ugotovitev in varovanje pravic strank
Posebnih določil o pogrebnih stroških ZD nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove (142. člen ZD), kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Je pa udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – SODNE TAKSE
VSL0084005
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 76.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – plačilo DDV – neupravičena obogatitev – neposlovna obveznost – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – plačilo končnega potrošnika – taksna obveznost – zmožnost plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Kot odločilno višje sodišče meni, da ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV.
Prevalitev DDV na toženo stranko v tej situaciji bi bila v nasprotju s temeljnim načelom Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da je DDV davek na potrošnjo, ki ga mora plačati končni potrošnik.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084026
URS člen 22. EKČP člen 6, 6/1. ZPP člen 12, 285, 286.
materialno procesno vodstvo – prava neuka stranka – enako varstvo pravic – enakost orožij – trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba – zmota o osebi
V okvir uresničevanja načela pomoči prava neuki stranki spada tudi dolžnost sodišča, da stranko seznani s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
Sodišče mora razjasniti, ali je stranka na določen dokazni predlog ali substanciranost dokaznega predloga pozabila, ali je to posledica njene zmotne pravne kvalifikacije oziroma zmotne presoje dejstev, ali pa plod zavestne odločitve.
ZD člen 123, 123/1. ZPIZ-2 člen 195, 195/2, 195/3, 195/4.
nakazilo pokojnine - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - ukinitev limita - negativno stanje na računu - prehod zapuščine na dediče
Zavod ima ne glede na določbe, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da neposredno od izvajalca plačilnih storitev zahteva povrnitev preveč plačanega zneska pokojnine, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev ne vpliva.
Sporni znesek ni pripadal zapustnici, zato tudi ni prešel na dediče.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 389, 389/1, 389/2.
predmeti, izvzeti iz stečajne mase – namen postopka osebnega stečaja – ocena ustavnosti
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zaradi tega ni mogoč zaključek, da bi bila protiustavna zakonska ureditev, ki zgolj zasleduje osnovni namen stečajnega postopka.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo le v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave.
pripadajoče zemljišče - javno dobro - pravni interes
Predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljiška k stavbi, ima pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi status javnega dobra. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. Res je, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. čelna ZZK-1).
ZFPPIPP člen 69, 69/3, 122, 122/4, 301, 301/3, 301/4, 301/7.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – predlog stranke za nadaljevanje postopka – pravočasen predlog za nadaljevanje postopka – ugotovitveni zahtevek – prenehanje terjatve
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek tožeče stranke razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-2, 14/3, 14/3-1, 231, 232. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1.
začetek stečajnega postopka – insolventnost – nevročitev vlog – vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnava na stečajni postopek – pravica do izjave – dolžnost sodišča do opredelitve do navedb strank – neprerekana dejstva
Sodišče dokaze izvaja le, če bi njihova izvedba pripomogla k odločitvi.
Če že sam tek glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vpliva na tek predhodnega stečajnega postopka in na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, to še toliko manj velja za primer, ko je celo že izdan sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, četudi ta še ni pravnomočen.
Namen obrazložitve sodne odločbe ni, da bi se moralo sodišče izreči o prav vsaki navedbi strank postopka, temveč je pomembno le, da presodi za odločitev pomembne okoliščine.
Dolžnik je že s tem, ko je vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, priznal, da je insolventen.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že ugotovitev trajnejše nelikvidnosti in je zato nepomembno, ali obstaja tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076638
OZ člen 169, 243, 243/3, 287, 287/2, 288. ZPP člen 339/2-8.
leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – neodštetje vrednosti predmeta leasinga – načelo popolne odškodnine – compensatio lucri cum damno – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Za to, da je spoštovano temeljno načelo odškodninskega prava, tj. načelo popolne odškodnine, je pri odškodnini, s katero leasingodajalec zaradi predčasne odpovedi pogodbe o leasingu zahteva povračilo pozitivnega pogodbenega interesa, odločilno, ali je bila vsota nezapadlih obrokov leasinga diskontirana na čas prenehanja pogodbe o leasingu in ali je bila od tega zneska odšteta preostala vrednost predmeta leasinga. Gre namreč za kriterija, ki dajeta garancijo, da odškodnina ne presega dejanske škode.
Obstoja duševnega trpljenja, ob njegovih številnih pojavnih oblikah, ni mogoče vezati zgolj na tožničino uporabo besede razžalitev, saj od nje kot prava neuke stranke ni mogoče pričakovati pravno pravilnega izražanja in uporabe besede razžalitev kot pravnega termina v smislu 179. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076723
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2. OZ člen 271, 275, 768.
postopek v sporih majhne vrednosti – prekluzija – druga pripravljalna vloga tožene stranke – nova dejstva – novi dokazi – nujnost odgovora – pravica do izjave – pavšalne trditve – upravnik – plačilo obratovalnih stroškov – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti
Ni dolžnost tožeče stranke, da na nekonkretizirane ugovore tožene stranke podrobneje odgovarja, saj niti ne ve, kaj med njima je sploh sporno.
Tožeča stranka bi v obravnavani situaciji ob toženkinem upoštevanju določbe 451. člena ZPP v pripravljalni vlogi (še) lahko odgovorila na trditve iz dopolnitve odgovora na tožbo in s tem zadostila trditvenemu bremenu, v katerega jo je tožena stranka „silila“, glede na omejitve iz 452. in 453. člena ZPP pa tega ni mogla več storiti po vložitvi pripravljalne vloge tožene stranke. Dejstvo, da se tožena stranka ni pravočasno branila, pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti v škodo tožeče stranke.
postopek osebnega stečaja – stroški stečajnega postopka – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – prejemki iz naslova povrnitve stroškov prevoza na delo in malice
Iz pritožbi priložene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, ki jo je 2. 3. 2015 sklenila pritožnica z delodajalcem, je razvidno, da je pritožnica upravičena do plače v višini 790,73 EUR. Iz dopisa delodajalca z dne 12. 5. 2015 je razvidno, da skupni prejemki pritožnice ne presegajo zajamčenega zneska za pritožnico, ki ima preživninsko obveznost za tri otroke. V posledici navedenega se v dobro fiduciarnega računa upravitelja iz prejemkov pritožnice ne plačuje. To pa pomeni, da iz naslova zaposlitve pritožnica ne prispeva k stečajni masi, temveč ji ostanejo na razpolago vsi prejemki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi sodišče ugodilo predlogu pritožnice, bi to pomenilo, da bi se stroški pritožnice, ki so povezani z njeno zaposlitvijo, pokrivali v breme splošne stečajne mase. Za to pa ni najti pravne podlage v določilih ZFPPIPP.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073654
OZ člen 1012, 1027. ZPP člen 337, 337/1.
solidarno poroštvo – oprostitev poroka za obveznosti – pritožbene novote
Oprostitev poroka velja le v primeru, če je zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo po krivdi upnika. Neprerekane so bile trditve tožeče stranke, da je do izstopa poroka iz pogodbenega razmerja prišlo na prošnjo prvo in drugotoženega.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0077985
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 398, 398/1, 399, 399/1, 400, 400/2, 406. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
odpust obveznosti – tek rokov – vročanje – fikcija vročitve – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence – nova okoliščina – ponoven predlog za odpust obveznosti
V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bil sklep o odpustu obveznosti dolžniku vročen z iztekom 15 dni, ker dolžnik sodne pošiljke ni sam dvignil. Vročitev dolžniku se je štela za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka, torej v četrtek, 1. 10. 2015. Pritožbeni rok je dolžniku začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (16. 9. 2015), to je v petek, 2. oktobra, in je iztekel v 15 dneh, to je v petek, 16. oktobra 2015. To je bil tudi zadnji dan, ko bi moral dolžnik vložiti pritožbo. Ker je bila pritožba vložena šele v ponedeljek, 19. oktobra, je bila vložena prepozno.
V dejanski situaciji, ko so med tekom postopka osebnega stečaja, in sicer do konca postopka, izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočnih obsodb iz kazenske evidence, lahko dolžnik, ne glede na izpodbijani (pravnomočni) sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, slednjega ponovno vloži. Gre namreč za novo okoliščino (izbris iz kazenske evidence), ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi predlaganega odpusta obveznosti.
Nimata prav pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkurenci dveh upniških predlogov upoštevati le prvega. V ZFPPIPP za to ni nobene podlage. Ker je pred vložitvijo predlogov za začetek postopka prisilne poravnave predhodno nad dolžnikom tekel postopek preventivnega prestrukturiranja, je sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim je ugotovilo obstoj razlogov za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, upnike in dolžnika pozvalo, naj v enem mesecu po objavi sklepa vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Glede na to, da so upravičeni predlagati začetek postopka prisilne poravnave (tudi) upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika, je jasno, da ZFPPIPP dopušča, da je v enomesečnem roku vloženih več predlogov za začetek postopka prisilne poravnave (največ štirje upniški in dolžnikov predlog).
Predsednica sodišča je z odločitvijo o izreku denarne kazni tožnici zaradi zlorabe procesnih pravic nedopustno posegla v neodvisni položaj sodnika pri odločanju o konkretni pravdni zadevi, ne da bi za tako njeno ravnanje obstajala kakršna koli podlaga.