Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo stopnišče mestoma tako poškodovano, da tega povprečnemu uporabniku ni bilo moč spregledati, je pritožbeno izpostavljanje vprašanja „pričakovanosti“ takšne poškodbe stopnišča s strani povprečnega uporabnika neprepričljivo.
Zaradi nezakonite odpovedi koncesijske pogodbe je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožeča stranka bi za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka (denarna odškodnina pravni osebi) morala trditi (in dokazati), da je tožena stranka zahtevala objavo kakšnega članka, ki bi ga ona pripravila ali sugerirala in bi bil pisan z namenom okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke (gre za članke v časopisih, katerih lastnica, oziroma solastnica ni tožena stranka). Sodba ugotavlja, da je le pet člankov, ki so bili pripravljeni s strani tožene stranke, in to z namenom objektivnega obveščanja meščank in meščanov o dejanskem stanju na dimnikarskem področju v občini. Izjave niso objektivno žaljive, sicer pa v njih tudi niso objavljene kakšne neposredne izjave predstavnikov tožene stranke. Tožeča stranka bi morala trditi in dokazati, da trditve (v članku) pomenijo protipraven ali vsaj nedopusten poseg v njeno pravico do ugleda ali dobrega imena. Za tak poseg gre, če so podane trditve o pravni osebi ali fizičnih osebah, ki v tej pravni osebi opravljajo pomembne funkcije in so le-te neresnične, ali pa resnične, vendar izjavljene na neprimeren oziroma žaljiv, zaničljiv, sramotilen način.
pogrebni stroški – odločanje o pogrebnih stroških – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – socialna pomoč – zapuščinski postopek – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – ugotovitev in varovanje pravic strank
Posebnih določil o pogrebnih stroških ZD nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove (142. člen ZD), kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Je pa udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – SODNE TAKSE
VSL0084005
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 76.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – plačilo DDV – neupravičena obogatitev – neposlovna obveznost – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – plačilo končnega potrošnika – taksna obveznost – zmožnost plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Kot odločilno višje sodišče meni, da ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV.
Prevalitev DDV na toženo stranko v tej situaciji bi bila v nasprotju s temeljnim načelom Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da je DDV davek na potrošnjo, ki ga mora plačati končni potrošnik.
predlog za začetek postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe - upnik
Lastnik objekta, ki je hkrati upnik pravne osebe, ne more predlagati izbrisa le-te iz sodnega registra brez likvidacije.
nujne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – lastnoročni podpis brez posebne označbe, da gre za zakonitega zastopnika
Kljub temu, da podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot toženkin zakoniti zastopnik, pritožba obsega vse nujne sestavina podpisa, saj lastnoročni podpis ob navedbi firme v konkretnem primeru zadostuje za nedvoumno identifikacijo podpisnice pritožbe.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 14, 14/4, 98, 234, 234/4, 373, 373/2. ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2, 402, 402/1, 414.
redna likvidacija družbe – pogoji za začetek stečajnega postopka – neizpodbojna domneva insolventnosti – insolventnost – družbenik – procesna legitimacija – zavarovana terjatev – položaj družbenikov – razdelitev premoženja družbenikom – prenehanje družbe – obveznosti upravitelja
Ker gre v primeru iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP za neizpodbojno zakonsko domnevo, bi pritožnica učinek te domneve izpodbila samo pod predpostavko, da bi izpodbila domnevno bazo te domneve, torej insolventnost.
Pritožnica ni zanikala, da ima družba še vedno odprto obveznost do zaposlene delavke iz naslova plače za celotno leto 2015 in pripadajočih davkov in prispevkov, ki jih mora izplačati ob obračunu plače. To pa pomeni, da pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih predpostavk, katerim zakon pripisuje učinke neizpodbojne domneve insolventnosti.
Tudi v stečajnem postopku, ne le pri redni likvidaciji družbe, se premoženje družbe lahko razdeli družbenikom oz. delničarjem.
postopek osebnega stečaja – stroški stečajnega postopka – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – prejemki iz naslova povrnitve stroškov prevoza na delo in malice
Iz pritožbi priložene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, ki jo je 2. 3. 2015 sklenila pritožnica z delodajalcem, je razvidno, da je pritožnica upravičena do plače v višini 790,73 EUR. Iz dopisa delodajalca z dne 12. 5. 2015 je razvidno, da skupni prejemki pritožnice ne presegajo zajamčenega zneska za pritožnico, ki ima preživninsko obveznost za tri otroke. V posledici navedenega se v dobro fiduciarnega računa upravitelja iz prejemkov pritožnice ne plačuje. To pa pomeni, da iz naslova zaposlitve pritožnica ne prispeva k stečajni masi, temveč ji ostanejo na razpolago vsi prejemki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi sodišče ugodilo predlogu pritožnice, bi to pomenilo, da bi se stroški pritožnice, ki so povezani z njeno zaposlitvijo, pokrivali v breme splošne stečajne mase. Za to pa ni najti pravne podlage v določilih ZFPPIPP.
ZD člen 123, 123/1. ZPIZ-2 člen 195, 195/2, 195/3, 195/4.
nakazilo pokojnine - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - ukinitev limita - negativno stanje na računu - prehod zapuščine na dediče
Zavod ima ne glede na določbe, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da neposredno od izvajalca plačilnih storitev zahteva povrnitev preveč plačanega zneska pokojnine, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev ne vpliva.
Sporni znesek ni pripadal zapustnici, zato tudi ni prešel na dediče.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0077985
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 398, 398/1, 399, 399/1, 400, 400/2, 406. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
odpust obveznosti – tek rokov – vročanje – fikcija vročitve – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence – nova okoliščina – ponoven predlog za odpust obveznosti
V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bil sklep o odpustu obveznosti dolžniku vročen z iztekom 15 dni, ker dolžnik sodne pošiljke ni sam dvignil. Vročitev dolžniku se je štela za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka, torej v četrtek, 1. 10. 2015. Pritožbeni rok je dolžniku začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (16. 9. 2015), to je v petek, 2. oktobra, in je iztekel v 15 dneh, to je v petek, 16. oktobra 2015. To je bil tudi zadnji dan, ko bi moral dolžnik vložiti pritožbo. Ker je bila pritožba vložena šele v ponedeljek, 19. oktobra, je bila vložena prepozno.
V dejanski situaciji, ko so med tekom postopka osebnega stečaja, in sicer do konca postopka, izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočnih obsodb iz kazenske evidence, lahko dolžnik, ne glede na izpodbijani (pravnomočni) sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, slednjega ponovno vloži. Gre namreč za novo okoliščino (izbris iz kazenske evidence), ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi predlaganega odpusta obveznosti.
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Šele na ta način je stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne velja pa nasprotno - z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Iz pravice do kontradiktornega postopka namreč izhaja tudi zahteva po zagotovitvi enakopravnosti strank.
ZFPPIPP člen 69, 69/3, 122, 122/4, 301, 301/3, 301/4, 301/7.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – predlog stranke za nadaljevanje postopka – pravočasen predlog za nadaljevanje postopka – ugotovitveni zahtevek – prenehanje terjatve
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek tožeče stranke razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 389, 389/1, 389/2.
predmeti, izvzeti iz stečajne mase – namen postopka osebnega stečaja – ocena ustavnosti
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zaradi tega ni mogoč zaključek, da bi bila protiustavna zakonska ureditev, ki zgolj zasleduje osnovni namen stečajnega postopka.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo le v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-2, 14/3, 14/3-1, 231, 232. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1.
začetek stečajnega postopka – insolventnost – nevročitev vlog – vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnava na stečajni postopek – pravica do izjave – dolžnost sodišča do opredelitve do navedb strank – neprerekana dejstva
Sodišče dokaze izvaja le, če bi njihova izvedba pripomogla k odločitvi.
Če že sam tek glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vpliva na tek predhodnega stečajnega postopka in na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, to še toliko manj velja za primer, ko je celo že izdan sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, četudi ta še ni pravnomočen.
Namen obrazložitve sodne odločbe ni, da bi se moralo sodišče izreči o prav vsaki navedbi strank postopka, temveč je pomembno le, da presodi za odločitev pomembne okoliščine.
Dolžnik je že s tem, ko je vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, priznal, da je insolventen.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že ugotovitev trajnejše nelikvidnosti in je zato nepomembno, ali obstaja tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081518
ZFPPIPP člen 248, 248/1, 248/3, 248/4, 267, 267/2. ZPSPP člen 22.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – soglasje sodišča k odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od najemnih in zakupnih pogodb – enostransko upravičenje stečajnega dolžnika – predlog upravitelja za soglasje k uresničitvi odstopne pravice od najemne pogodbe – zavrženje – investicijska vlaganja najemnika – odpoved najemnih in zakupnih pogodb – odpovedna pravica
Določbe v pogodbi, ki se nanašajo na najemnikova vlaganja v predmet najema, ne spreminjajo narave najemne pogodbe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo 248. člena ZFPPIPP in predlog upraviteljice zavrniti, saj takšno soglasje zakonsko ni predvideno. Zgolj zato, ker bi z uporabo določb o odstopu od obojestransko neizpolnjene pogodbe v konkretnem primeru bilo mogoče doseči ugodnejše pogoje za poplačilo upnikov, ni mogoče zaobiti specialne zakonske določbe, ki ureja odpoved najemnih in zakupnih pogodb.
Obstoja duševnega trpljenja, ob njegovih številnih pojavnih oblikah, ni mogoče vezati zgolj na tožničino uporabo besede razžalitev, saj od nje kot prava neuke stranke ni mogoče pričakovati pravno pravilnega izražanja in uporabe besede razžalitev kot pravnega termina v smislu 179. člena OZ.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19.6.1996). Z ugovorom zoper tak sklep torej ne more izpodbijati samega obstoja ali višine terjatve, kot tudi ne pristojnosti sodišča, ki je izdalo sklep o izvršbi, saj je za ugovore v tej smeri predvideno pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, ki se ga je dolžnica, kot je razvidno iz spisovnih podatkov, tudi poslužila in je bil pravnomočno zavrnjen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076638
OZ člen 169, 243, 243/3, 287, 287/2, 288. ZPP člen 339/2-8.
leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – neodštetje vrednosti predmeta leasinga – načelo popolne odškodnine – compensatio lucri cum damno – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Za to, da je spoštovano temeljno načelo odškodninskega prava, tj. načelo popolne odškodnine, je pri odškodnini, s katero leasingodajalec zaradi predčasne odpovedi pogodbe o leasingu zahteva povračilo pozitivnega pogodbenega interesa, odločilno, ali je bila vsota nezapadlih obrokov leasinga diskontirana na čas prenehanja pogodbe o leasingu in ali je bila od tega zneska odšteta preostala vrednost predmeta leasinga. Gre namreč za kriterija, ki dajeta garancijo, da odškodnina ne presega dejanske škode.