sodna taksa - oprostitev plačila sodnih taks - ustavna odločba - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik prejema iz naslova pokojnine znesek 291,03 EUR neto mesečno, cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,49 EUR) ne dosega, zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-5, 116, 116/3. KZ člen 25, 244, 244/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prestajanje zaporne kazni več kot šest mesecev - nadomestilo za neizrabljen del dopusta
ZDR-1 v 5. alineji prvega odstavka 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. Tožnik je bil pravnomočno obstojen na kazen 4 let in 8 mesecev zapora zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Iz dopisa Zavoda za prestajanje kazni zapora je razvidno, da je tožnik kazen zapora nastopil dne 14. 4. 2014. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je tožnik vložil dne 4. 4. 2014, ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena in ne vpliva na utemeljenost odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Tožnik je pravnomočno kazensko sodbo prejel že 10. 1. 2014 in je vedel oziroma bi moral vedeti, da mu bo zaradi prestajanja zaporne kazni delovno razmerje prenehalo, oziroma da zaradi tega dopusta ne bo mogel izrabiti in bi pri toženi stranki lahko podal prošnjo za izrabo dopusta. Tožnik je torej imel možnost, da zaprosi za izrabo dopusta, vendar tega ni storil vse do 7. 4. 2014, pri čemer mu je bila 9. 4. 2014 že vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi in mu je tudi delovno razmerje s tem datumom prenehalo. Zato tožnik ni upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust.
Tožena stranka je sklenila s tožečo stranko pogodbo o kadrovski štipendiji in se je po končanem študiju zaposlila pri toženi stranki ter bila pri njej zaposlena do 30. 9. 2013, ko ji je delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi. V sporazumu sta se pravdni stranki dogovorili, da mora tožena stranka vrniti sorazmerni del izplačanih zneskov štipendije v višini 6.659,10 EUR z obrestmi (ki jih nista natančneje opredelili), oziroma da lahko tožena stranka svoje obveznosti izpolni na drug način, kar naj bi se uredilo s posebno pogodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama dogovorjeno, da je tožena stranka dolžna plačati znesek 6.659,10 EUR in da ta znesek zapade v plačilo s 1. 10. 2013, ter da je od tega datuma dalje tožena stranka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti. Zato je v tem obsegu utemeljeno ugodilo podrednemu zahtevku tožeče stranke, medtem ko je primarni tožbeni zahtevek in del podrednega zahtevka (ki je vseboval drugačen zahtevek glede zamudnih obresti) zavrnilo.
Določilo pogodbe o kadrovski štipendiji v delu, v katerem je dogovorjena obveznost tožene stranke, da ostane na delu pri tožeči stranki dvakratno dobo prejemanja štipendije, ki je bilo podlaga za dogovor o obveznosti tožene stranke (iz naslova vrnitve štipendije) po sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ni nično. V zvezi z vprašanjem ničnosti navedenega pogodbenega določila je sodišče prve stopnje upoštevalo sodno prakso, v kateri je bilo že zavzeto stališče, da ni očitnega nesorazmerja med zavezo delodajalca, da delavcu izplačuje plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja za čas opravljanja izobraževanja (za pravniški državni izpit) in zavezo delavca, da povrne stroške izobraževanja oz. njihov sorazmerni del, če ne ostane na delu pri delodajalcu dogovorjeno dobo (ki je v tem primeru znašala 3,75 - kratnik trajanja izobraževanja). Pogodbe o izobraževanju ni mogoče šteti za oderuško pogodbo, za katero pa ne zadošča le očitno nesorazmerje (med zavezo delodajalca in zavezo delavca), ampak gre tudi za izkoriščanje stiske, težkega premoženjskega stanja, neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti. To stališče velja tudi za obravnavani primer pri presoji sporne s pogodbo o štipendiranju prevzete obveznosti tožene stranke, da ostane na delu pri tožeči stranki dvakratno dobo prejemanja štipendije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083261
ZVKSES člen 20, 20/3, 20/5. ZPP člen 185.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – odprava napak in drugi jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – zadržanje dela kupnine – sprememba tožbe
Toženec je na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVKSES lahko zadržal plačilo dela kupnine, dokler ni bila dokončno ugotovljena višina stroškov potrebnih za odpravo napak oziroma dokler se stranke ne bi dogovorile za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak. V obravnavani zadevi je sodišče z izvedencem ugotovilo vrednost neodpravljenih napak. Te napake so bile ocenjene na manj kot je znašala zadržana kupnina, zato je toženec razliko dolžan tožeči stranki povrniti.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/1, 95/4. Sodni red člen 130.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka – rok za vložitev predloga – pravni pouk
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral obsojeni poravnati stroške kazenskega postopka znotraj rokov, ki so mu bili določeni v sklepu o stroških. Sodni red v členih 123 do 133 določa, kako sodišče postopa v primeru, ko nastanejo stroški postopka. V 130. členu Sodnega reda je določeno, da sodišče odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča, in v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen, izdela poziv za plačilo, v katerem navede številko računa, na katerega je potrebno nakazati navedeni znesek, ime sodišča in označbo, na katero zadevo se plačilo nanaša, in en izvod poziva pošlje dolžniku. Povratnica o prejemu poziva se vloži v spis. Določila Sodnega reda je treba upoštevati v povezavi z določili ZKP o stroških postopka, saj je z njimi določena izterjava kot tudi prisilna izterjava stroškov postopka. Tako je pritrditi pritožniku, da mu je bil osemdnevni rok za plačilo stroškov postopka dejansko določen šele v pozivu za njihovo plačilo. Ta rok se računa v skladu z določili ZKP o štetju rokov. Pravilno bi bilo, da bi tudi pravni pouk po četrtem odstavku 95. člena ZKP bil naveden v pozivu za plačilo z dne 10. 7. 2015, ki sklepu o stroških šele sledi in ki je ključen za odločitev sodišča, ali je obsojeni pravočasno uveljavljal pravico, da se ga oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka, odloži plačilo stroškov kazenskega postopka ali pa se mu dovoli, da jih povrne v obrokih.
Terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb se v stečajnem postopku ne prijavlja.
Pritožbene navedbe, ki nekaj trditev vzetih iz enega in drugih iz drugega sklopa ponujajo kot trditveno podlago, ki da pred sodiščem prve stopnje s strani nasprotne stranke sploh naj ne bi bila prerekana, pomenijo le nepošteno uporabo pravic po ZPP in s tem kršitev 9. člena ZPP; konkretno določbe 212. člena ZPP, po katerem mora stranka določno navajati dejstva in dokaze v prid svojemu zahtevku ali kot obrambo pred zahtevkom nasprotnika.
Ker po Pogodbi za A. solidarnost partnerjev ni izrecno izključena, je pravno nepomembno, ali je izročitev bančne garancije deljiva ali nedeljiva obveznost, saj so v obeh primerih uporabljiva pravila o solidarnih obveznostih dolžnikov.
ZD člen 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – prekinitev zapuščinske obravnave – izločitev dela zapuščine na podlagi skupnih vlaganj z zapustnikom – vračunanje darila v dedni delež obdarjenih sodedičev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zamolčalo konkretne dejanske in pravne okoliščine, ki so vplivale na njegovo presojo, da je manj verjetna pravica pritožnice. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Tretji odstavek 202. člena ZP-1 med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
pogodba o poslovnem sodelovanju - plačilo za opravljanje storitev - izpolnjevanje pogodbenih obveznosti - bolezen izvajalca storitev - nespremenjen obseg dela
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bolezen direktorice tožeče stranke sicer predstavljala oviro za mobilnost direktorice, nikakor pa ta bolezen direktorici tožeče stranke ni onemogočala, da ne bi redno in v skladu s pogodbo izpolnjevala sprejetih pogodbenih obveznosti
ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – pravdni postopek – popolnost tožbe – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084037
ZOZP člen 20a, 20a/1, 20a/2. OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1.
prometna nesreča – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vpliv predhodne poškodbe
Kdaj pride zavarovalnica v zamudo v primerih, kot je obravnavani, ZOZP izrecno ne ureja, zaradi česar je treba upoštevati tudi določbe OZ o zamudi, in sicer prvi odstavek 299. člena, kjer je določeno, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ob dejstvu, da ima zavarovalnica trimesečni rok za reševanje odškodninskih zahtevkov, kar je treba šteti kot rok iz citirane določbe OZ, nastopi njena zamuda po preteku tega roka.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084044
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2. ZPP člen 314, 325.
razlastitev – odškodnina – določitev vrednosti nepremičnine – dejanska raba – prostorski plan – stavbno zemljišče – zamuda – stroški postopka – substančna odškodnina – odškodnina za stranske stroške – dopolnilna sodba – delni sklep – končni sklep
V primeru, če je bila škoda razlaščencu povzročena z dopustnim ravnanjem, torej s pravnomočno odločbo o razlastitvi, je razlastitveni upravičenec z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine prišel v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.
odgovornost zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem – dedovanje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Ker je toženec poravnal zapustničine dolgove v vrednosti podedovanega premoženja je njegov ugovor, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, utemeljen in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno napačna.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – dolžnostno ravnanje – normalna pohodna površina – luknja v tleh – notranja pohodna površina – škodna posledica – objektivna predvidljivost nastanka škodne posledice – skrbnost – prepoved povzročanja škode
Ker je bila reža med obrobo in tlemi na mestu, ki povprečnemu obiskovalcu poslovalnice ni bila vidna oziroma zaznavna, tako velika, da se je vanjo zagozdila peta obuvala, je pravilen zaključek sodbe, da je bil nastanek škodne posledice objektivno predvidljiv in da opustitev sanacije poškodbe tal predstavlja opustitev dolžnega ravnanja toženkine zavarovanke.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vročanje - skrbnost pregledovanja predalčnika - neupoštevna pritožbena novota
Tožnik pri pregledovanju poštnega nabiralnika ni ravnal dovolj skrbno, številne reklame, ki so mu bile vročene prav tako v poštni nabiralnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje niso bile opravičljiv vzrok, da bi tožnik spregledal najprej v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo o sodni pošiljki, nato pa še samo sodno pošiljko.