Če se ugotovi, da je zavarovalni zastopnik prvotožene stranke zavedel potrošnika glede pričetka teka zavarovanja kritja, tedaj prvotožena stranka zanj odgovarja. Odgovornost pa se v tem primeru kaže, da je zavarovalna pogodba, katero je zavarovalni zastopnik sklenil, veljavna. Zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice in torej tudi zavarovalnica zanj odgovarja v mejah določb OZ in ZZavar. V konkretnem primeru je treba tudi upoštevati, da gre za pogodbo potrošniškega prava in da je tožnik sklepal pogodbo kot potrošnik.
zahtevek na izpraznitev in izročitev hiše – prekarij – preklic prekarija – nagrada odvetnika
Značilnost prekarija (583. člen OZ) je tudi v tem, da čas trajanja posodbe ni dogovorjen. V tem primeru velja, da lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče.
delitev nepremičnine – način delitve – civilna delitev – fizična delitev – zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje – inšpekcijski postopek
Inšpekcijski postopek ni razlog za prekinitev postopka za razdelitev nepremičnine, sodišče naj razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je.
Prvenstveno pride v poštev fizična delitev stvari, nato delitev na način, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža, in šele nato možnost, da se opravi civilna delitev.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost vloge, vezane na rok – nepristojno sodišče – očitna pomota – napačen zapis sodišča na pisemski ovojnici
Sodna praksa šteje za očitno pomoto, če je vloga naslovljena pravilno (z navedbo pristojnega sodišča), na pisemski ovojnici pa je zapisan napačen naslov (nepristojnega) sodišča.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083297
URS člen 27. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
kazenski postopek – oprostilna sodba – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – izključitev pravice do povrnitve škode – nedovoljeno ravnanje
Ob upoštevanju vseh okoliščin je bila varnost ljudi in njihove telesne integritete ogrožena do te mere, da je odtehtala poseg v tožnikovo ustavno pravico do osebne svobode.
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine – dobra vera – odločba o denacionalizaciji
Sodna praksa sicer za obstoj dobre vere zahteva, da posestnik izkaže pravni naslov za svojo (lastniško) posest, vendar to velja le v primeru, ko se uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, saj v tem primeru posestnik brez pravnega naslova, v katerem bi bila zajeta tudi nepremičnina, na katero se nanaša priposestvovanje, in ki je potreben za pridobitev lastninske pravice, ne more biti v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik te nepremičnine. Drugače je v primeru priposestvovanja lastninske pravice na obmejnem delu nepremičnine, ko posestnik pridobi določeno nepremičnino v last v katastrski meji, ki pa se ne ujema z dejansko mejo oziroma mejo, vidno v naravi. V tem primeru posestnik po naravi stvari (nikoli) ne razpolaga s pravnim naslovom glede obmejnega dela nepremičnine, zaradi česar za utemeljitev dobre vera zadošča, da je posestnik v dobri veri mislil, da je nepremičnino pridobil v mejah, ki so vidne v naravi.
Posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti, vendar le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest, ker je protipravnost objektivna predpostavka motenja posesti.
Prvo sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da so se toženci zaradi tožnikove zahteve za plačevanje najemnine in uporabnine ter grožnje z izselitvijo iz njegovega stanovanja, v katerem so prej skupaj živeli, izselili. Ni se opredelilo do tožnikovega poziva k plačilu najemnine oziroma uporabnine ter dejstva, da ima tožnik po odselitvi tožencev na voljo prazno lastniško stanovanje. V tem kontekstu bi moralo prvo sodišče ustrezno ovrednotiti tudi dejstvo, da je morala mati tožencev zaradi odselitve in ureditve novega bivališča najeti kredit. Vse te okoliščine bi lahko pomembno vplivale na odločitev, vendar pa jih je prvo sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo.
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sprememba tožbe – razširitev tožbe – prekluzivni rok – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ne glede na to, ali gre za ponavljajoče ali nadaljevano motilno dejanje, obravnavanje spremenjene tožbe v motenjskem sporu dopustno le, če do spremembe tožbe pride pred potekom prekluzivnih rokov iz 32. člena SPZ.
Na podlagi trditvenega gradiva in izvedenih dokazov ni povsem jasno, kdo naj bi vozilo premaknil. Sodišče prve stopnje je ob takem dejanskem stanju utemeljeno izhajalo iz prepričljivo ugotovljenega dejstva, da je za nastalo spremembo posestnega stanja zainteresiran predvsem prvi toženec, ki tudi odklanja restitucijo. Posledično je ugodilo (le) dajatvenemu delu (restitucijskemu in prepovednemu) zahtevka, ne pa tudi ugotovitvenemu, saj ni moglo šteti za dokazano, da je vozilo na sporno mesto postavil prav prvi toženec.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – plačilo takse za pritožbo – procesna predpostavka
Ker je plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavanje dolžnikove pritožbe zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, dolžnik pa le-te v danem roku ni plačal, je odločitev sodišča prve stopnje, da se njegova pritožba zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja šteje za umaknjeno, pravilna.
DEDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082100
ZIZ člen 272, 273. ZD člen 34, 35.
predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – trditveno in dokazno breme – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedič – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril v zapuščino
Predlog za izdajo začasne odredbe ima odločilno pravno podlago v delu tožbenega zahtevka, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec vrne v zapuščino darila, ki jih je prejel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme, da verjetnostno dokaže, da je zaradi prikrajšanja nujnega deleža treba v zapuščino vrniti tudi ta darila.
razmerja med zakoncema – preživnina zakonca – spremenjene okoliščine – trditveno in dokazno breme – ukinitev preživnine – zmanjšanje preživnine
Dokazni postopek je potrdil, da toženka nima lastnih sredstev za preživljanje, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za ukinitev ali znižanje preživnine.
Kontejnerja za smeti ni mogoče opredeliti kot nevarno stvar, metanja smeti v kontejner in zapiranja kontejnerja pa ne kot nevarno dejavnost, pa čeprav se oboje odvija v slabih vremenskih razmerah in na način, kot je to storil tožnik. Gre za običajno aktivnost, ki je sicer v primeru spolzke podlage povezana z manjšo mero nevarnosti, ki pa jo je ob ustrezni skrbnosti in spoštovanja varnostnih predpisov mogoče nadzorovati.
funkcionalno zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča - dostopna pot - umik objekta od roba funkcionalnega zemljišča
Pri obeh „osnovnih“ površinah funkcionalnega zemljišča je izvedenec pojasnil, da predstavljata „še sprejemljivo velikost stavbne parcele“, kar pomeni, da gre za res minimalno površino. Upoštevano je primerno sorazmerje med površino stavbišča in funkcionalnim zemljiščem. Upoštevana je tudi (do še sprejemljive mere) sedanja namenska izraba okolice objektov in umeščenost objektov v prostor ter „logičnost oblikovanja ustreznih gradbenih parcel“.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065882
OZ člen 270, 270/1, 311, 312, 312/2, 440.
pobot – prenehanje terjatve zaradi pobota – izjava o pobotu – prodaja tuje stvari – sprememba tožbe
Zmotno je tožnikovo stališče, da pobot ni realiziran in da pobotanje ni izvedljivo, ker se tožnik ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik kupljenih nepremičnin. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ); ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni (311. člen OZ). Tožnikova terjatev, ki je zaradi pobota prenehala, ne more naknadno „oživeti“, čeprav toženec ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel s prodajno pogodbo.
gradbena pogodba – stvarne napake – odprava napak po drugem izvajalcu – boljša izvedba – refleksna škoda – regresni zahtevek – nastanek škode
Naročnik ni upravičen do povrnitve tistega dela stroškov, ki so nastali zaradi boljše izvedbe opravljenega posla v primerjavi s pogodbeno dogovorjeno (v obravnavanem primeru zaradi menjave celotne strešne kritine, namesto zgolj odprave napake na spoju nove kritine s starim delom objekta).
Zgolj dejstvo, da upnik določene terjatve ni prijavil v stečajni postopek, ne dokazuje, da ta pred tem ni obstajala.
ZIZ člen 38, 38/6, 40, 40/8, 287, 291, 291/3, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 30. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
izvršilni stroški – razrešitev izvršitelja – določitev drugega izvršitelja kot prevzemnika – predlog upnika za določitev drugega izvršitelja – stroški izvršitelja – plačilo v stalnem znesku – seznanitev s spisom in vpisom v evidenco – obračun stroškov
Višje sodišče upniku sicer priznava pravico do predlaganja novega izvršitelja, ne glede na odločbo predsednika zbornice izvršiteljev, nima pa predlagalne dolžnosti, kot jo ima ob vložitvi predloga za izvršbo (osmi odstavek 40. člena ZIZ), ima pa predsednik zbornice izvršiteljev obveznost določiti drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike poslov razrešenega izvršitelja, ki ga je v izvršilnem postopku izbral in predlagal upnik.
Opravilo izvršitelja, ki je v seznanitvi s spisom in vpisom v evidenco, je prvo njegovo dejanje po prevzemu spisa in mu zanj pripada plačilo v vrednosti 50 točk po prvi alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Na pravico izvršitelja do plačila ne more vplivati dejstvo, da je strankam v postopku ta strošek nastal že ob prvem dejanju razrešenega izvršitelja, saj tudi novi izvršitelj to delo, ki ga nalagata ZIZ in Pravilnik, opravi.