Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94) v 37. členu med drugim izrecno določa, da revizija ni dovoljena v sporih zaradi invalidnine za telesno okvaro. Ker je po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), o invalidnini (od 153. - 157. člena zakona), invalidnina odvisna od stopnje in vzroka nastanka telesne okvare (2. odst. 154. člena), je za presojo dovoljenosti revizije irelevantno vprašanje, ki ga smiselno navaja in poudarja pritožba; torej, ali je vzrok s strani toženca že priznane 30 % telesne okvare poškodba pri delu, ali poškodba izven dela.
Prvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežnih delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci, ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93).
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 166, 166/1, 313, 313/1, 365, 365/2, 368, 154, 154/1, 166, 166/1, 313, 313/1, 365, 365/2, 368. ZOR člen 336, 337, 336, 337.
ugovor pobota terjatev
Ugovor že opravljenega izvenpravdnega pobotanja na podlagi materialno pravnih določb 336. in 337. člena ZOR že po svoji naravi izključuje možnost procesnega ugovora pobota, saj se v pravdi lahko uveljavlja v pobot samo še vedno obstoječa terjatev oz. še vedno nepobotana terjatev.
V postopku priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja je zdravstveno stanje upoštevno le, če je tako, da so zanj kontraindicirani pogoji svojega dela po 36. čl. ZPIZ, ki je v konkretnem primeru pri tožniku - tehnik v proizvodnji, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, ne pa pogoji dela, ki je bilo tožniku kot brezposelni osebi ponujeno s strani zavoda za zaposlovanje oz. na katerem bi se tožnik, v kolikor bi bil zdrav, eventualno lahko zaposlil.
prenehanje delovnega razmerja pri zasebnem delodajalcu - trajni tehnološki presežek - odpovedni rok
Skladno z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (ur.l. RS št. 5/91), ki so pričele veljati 16.2.1991 je prenehala veljati določba prve alinee 1. odstavka 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90), po kateri je zasebni delodajalec lahko pisno odpovedal delavcu delovno razmerje, če se za 6 mesecev ali več zmanjša obseg dela oz. poslovanja, zaradi katerih je bilo sklenjeno delovno razmerje. Zaradi te spremembe zakona pa določbe pogodbe o zaposlitvi sklenjene med tožnikom in toženo stranko, ki se nanašajo odpoved delovnega razmerja zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, ki ga je opravljal tožnik, niso več veljale. Zato je tožniku prenehalo delovno razmerje po izteku 6 mesečnega odpovednega roka po 36.e členu ZDR.
plačilo inovacijske nagrade - stečajna masa tožene stranke - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka - umik tožbe
Po zaključenem stečajnem postopku je bila tožena stranka izbrisana iz registra in stečajni upravitelj razrešen. Preostanek stečajne mase pa je bil pogodbeno prenešen na drugo pravno osebo, ki se je obvezala, da bo izplačala s pravnomočno sodno odločbo ugotovljene prerekane terjatve. Druga pravna oseba ni pravni naslednik tožene stranke, zato sodišču prve stopnji ni potrebno prekiniti postopek po 4. točki 212. člena ZPP. Tožeča stranka po sklepu sodišča v 15 dnevnem roku ni sporočila naziva tožene stranke, zato je sodišče na podlagi 4. odstavka 109. člena ZPP sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek konča.
Ker tožnik predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil potrdil iz 3. odst. 13. člena ZST, ni izpolnil pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
ZPP (1977) člen 374, 374. ZDR člen 11, 132, 132-3, 11, 132, 132-3.
obstoj delovnega razmerja - dejansko delovno razmerje - podpis pogodbe o zaposlitvi - prekršek
Ob dejstvu, da tožnica in toženka nista sklenili pismene pogodbe o zaposlitvi, je delovno razmerje med njima obstajalo le, če je temeljilo na ustni pogodbi ter je bilo tudi realizirano. Dejstvo, da je bila tožena stranka zaradi neizstavitve pismene pogodbe o zaposlitvi v prekršku, ne vpliva na obstoj delovnega razmerja.
ZPP člen 116, 116/1, 332, 332/4, 354, 354/1, 116, 116/1, 332, 332/4, 354, 354/1. ZIP člen 57, 57/1, 57, 57/1.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - sklepčnost tožbe - preložitev naroka
V izvršbi je bila tožeča stranka kot tretji v skladu z določilom 1. odst. 57. čl. ZIP napotena, da začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da je izvršba na določene predmet, konkretno na zarubljenih predmetih po rubežnem in cenilnem zapisniku z dne 12.11.1996, nedopustna. V nasprotju z napotitvenim sklepom in omenjeno zakonsko določbo je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti same izvršbe, takšna tožba pa je nesklepčna.
Po 1. odst. 116. čl. ZPP sodišče narok preloži, če spozna, da je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi opravičeni razlogi.
Vložitev vloge ne pomeni nujno opravičenega razloga za preložitev naroka. Tudi za popravo (pravilno spremembo nesklepčne) tožbe sodišče ni bilo dolžno tožeči stranki odobriti posebnega roka - na eni strani zato, ker je bila že v sklepu o napotitvi na pravdo natančno poučena in seznanjena s tem, kakšno tožbo mora vložiti na drugi pa zato, ker je treba v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožbo praviloma spremeniti na naroku (prim. 4. odst. 332. čl. ZPP).
Tudi ob odpovedi delovnega razmerja zaradi prenehanja dejavnosti zasebnega delodajalca v smislu 1. alinee 125. člena ZDR, gre delavcu najmanj 30 dnevni odpovedni rok (124. čl. ZDR). Čeprav je tožnica pristala na ustno obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, ji z odjavo dejavnosti pravice do delodajalca iz časa njenega delovnega razmerja niso ugasnile.
ZPP (1977) člen 353, 354, 354/2, 365, 368, 353, 354, 354/2, 365, 368. ZOR člen 60, 60. ZDSS člen 14, 14.
odpoved delovnega razmerja - napaka volje - grožnja in sila
Opozorilo, da bo uveden disciplinski postopek in podana kazenska ovadba, ne pomeni grožnje oz. sile po 60. členu ZOR, zato je odpoved delovnega razmerja veljavna, ker niso podane napake volje.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4.
sodna taksa - pravni interes
V individualnem delovnem sporu zaradi sklenitve, obstoja in prenehanja delovnega razmerja delavec ni taksni zavezanec po določbi 3. odst. 12. člena ZST, zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse in je prvostopenjsko sodišče njegov predlog za oprostitev utemeljeno zavrglo.
ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. ZOR člen 210, 210/4, 211, 210, 210/4, 211. ZPIZ člen 78, 78/1, 288, 78, 78/1, 288.
neupravičena obogatitev - družinska pokojnina
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko od toženke, ki je do 26. leta starosti prejemala družinsko pokojnino, zahteva vrnitev zneskov, ki so ji bili izplačani po dopolnjenem 26. letu. Do teh zneskov toženka ni imela pravice po 78. čl. ZPIZ, po 288. čl. ZPIZ pa mora zavarovanec, ko mu je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, le-tega vrniti v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih, v tem primeru po 210. čl. ZOR (neupravičena obogatitev). Ker je bila tožena stranka obveščena o preplačilu šele s prejemom tožbe in vabila na glavno obravnavo, tečejo zakonite zamudne obresti šele od dneva vložitve tožbe dalje.
ZDR člen 36d, 36d/1, 36d, 36d/1. ZPPSL člen 8, 8/2, 51, 51/1, 51/3, 51/4, 8, 8/2, 51, 51/1, 51/3, 51/4. ZDSS člen 22, 22/1, 22/2, 22, 22/1, 22/2.
prenehanje delovnega razmerja - postopek prisilne poravnave
Na podlagi 51. člena ZPPSL preneha delavcu delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa delodajalca in v odpovednem roku največ 30 dni. S tem predpisom niso predvidene zaščitene kategorije delavcev,ki jim po določbah 36.d in drugih členov ZDR ne more prenehati delovno razmerje. Zaradi tega je tožnici kot invalidki III.kategorije prenehalo delovno razmerje, kot ostalim presežnim delavcem določenim v zvezi programom prestrukturiranja podjetja potrjenim s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi.
ZPP (1977) člen 368, 368. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZTPDR člen 15, 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
prevzem delavcev v drugo podjetje
Realizacija sporazuma o prevzemu vseh delavcev v drugo organizacijo po 15.členu ZTPDR zahteva, da so ob prevzemu vsi delavci, ki so bili zaposleni pri prejšnjem delodajalcu, v delovnem razmerju pri novem delodajalcu, vključno s tistimi, ki so na porodniškem dopustu, bolniški ali drugače odsotni.
pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tudi če tožnik ni ugovarjal zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, to še ne pomeni, da mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji, zaradi česar ne bi bil upravičen do pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz.
zaposlitev na drugem ustreznem delu. Le če bi bilo v 124. čl. ali v kaki drugi določbi ZPIZ določeno, da mu zaradi opustitve tega dejanja ne gre pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, bi se mu zgolj na podlagi tega lahko odrekala pravica do nadomestila.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZOR člen 61, 111, 61, 111. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izpodbijanje - napaka volje
Sporazum o prenehanju delovnega razmerja iz 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR se lahko izpodbija zaradi napak volje v smislu 111. čl. ZOR (pravica zahtevati razveljavitev izpodbijane pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile, v vsakem primeru pa s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena).
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 166, 166/1, 354, 354/2, 154, 154/1, 166, 166/1, 354, 354/2. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. SKPG člen 28, 51, 28, 51.
prenehanje delovnega razmerja - pogodbena kazen
Pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je dolžan delodajalec plačati le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo odločeno o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
ZOR člen 17, 17. ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 80, 80/2, 83, 83/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Delavka bi morala najprej ugovarjati zoper sklep delodajalca o razporeditvi delovnega časa znotraj organizacije, saj bi šele tako pridobila pravico do sodnega varstva. Ker tega ni storila, temveč se je obrnila naravnost na sodišče, terjatev pa ni denarna, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo njen predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče prepovedalo toženi stranki izvajati sklep o razporeditvi delovnega časa, saj je pravilno štelo, da njena terjatev ni verjetno izkazana, ker tožnica ni zahtevala varstva pravic najprej pri delodajalcu.