ZPP (1977) člen 370, 370. ZOR člen 61, 111, 61, 111. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izpodbijanje - napaka volje
Sporazum o prenehanju delovnega razmerja iz 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR se lahko izpodbija zaradi napak volje v smislu 111. čl. ZOR (pravica zahtevati razveljavitev izpodbijane pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile, v vsakem primeru pa s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena).
pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tudi če tožnik ni ugovarjal zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, to še ne pomeni, da mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji, zaradi česar ne bi bil upravičen do pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz.
zaposlitev na drugem ustreznem delu. Le če bi bilo v 124. čl. ali v kaki drugi določbi ZPIZ določeno, da mu zaradi opustitve tega dejanja ne gre pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, bi se mu zgolj na podlagi tega lahko odrekala pravica do nadomestila.
ZPP (1977) člen 368, 368. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZTPDR člen 15, 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
prevzem delavcev v drugo podjetje
Realizacija sporazuma o prevzemu vseh delavcev v drugo organizacijo po 15.členu ZTPDR zahteva, da so ob prevzemu vsi delavci, ki so bili zaposleni pri prejšnjem delodajalcu, v delovnem razmerju pri novem delodajalcu, vključno s tistimi, ki so na porodniškem dopustu, bolniški ali drugače odsotni.
ZOR člen 17, 17. ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 80, 80/2, 83, 83/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Delavka bi morala najprej ugovarjati zoper sklep delodajalca o razporeditvi delovnega časa znotraj organizacije, saj bi šele tako pridobila pravico do sodnega varstva. Ker tega ni storila, temveč se je obrnila naravnost na sodišče, terjatev pa ni denarna, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo njen predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče prepovedalo toženi stranki izvajati sklep o razporeditvi delovnega časa, saj je pravilno štelo, da njena terjatev ni verjetno izkazana, ker tožnica ni zahtevala varstva pravic najprej pri delodajalcu.
Iz opisa obtoženki očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi obtoženka dejanji opisani pod točkama 25. in 27. storila na škodo svojim dveh tet, torej oškodovank, ki sta obtoženkini bližnji sorodnici. Po določbi 230. člena KZ pa se pregon za kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ, ki je storjeno proti krvnemu sorodniku v ravni vrsti ter v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (teta) začne na zasebno tožbo. V navedenih primerih, ko so oškodovanci bližnji sorodniki obtoženke, je sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju ali je podana obtožba upravičenega tožilca (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP), saj so tudi dejanja storjena na škodo teh oškodovancev zajeta v opisu nadaljevanega kaznivega dejanja po obtožnici državnega tožilca (ki pa glede teh dejanj ni upravičen tožilec) in katere opis je sodišče prve stopnje v celoti prevzelo v opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 177/3, 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 177/3.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost republike - domneva vzročnosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Detonator kot nevarna stvar se od nenevarnih stvari razlikuje zato, ker ob določenih pogojih, ob uporabi ali pod vplivom kakšne sile močno reagira (eksplodira), te reakcije pa kasneje ni moč nadzorovati. Nenevarna stvar pa ob enakih pogojih, enaki uporabi ali pod vplivom enake sile ne reagira na način, da bi ob tem poškodovala kakšno pravno varovano dobrino oz. je poškodba znatno manjša od tiste, ki jo povzroči kakšna druga, nevarna stvar. Zato določba o strožji odgovornosti v 2. odstavku 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in (ZOR). Tožena stranka je lastno nevarno stvar prinesla na določen prostor in jo tam nato pustila brez nadzora, tako da je vsakdo lahko prišel do nje. Tožena stranka je tako omogočila tožniku, da je detonator našel, ga pobral, nesel domov in ga "preizkušal". Tudi tožnik je s svojimi dejanji deloma povzročil škodni dogodek. Ni pa z njimi pretrgal vzročne zveze, ker je deloval na zapuščeno nevarno stvar.
V obravnavani zadevi ni dokazana močnejša pravica nobenega od udeležencev postopka in ni mogoče ugotoviti, kateri od udeležencev postopka je imel zadnjo mirno posest spornega mejnega prostora. Ob takšnem stanju je sodišče prve stopnje mejo pravilno uredilo s tem, da jo je razdelilo po pravični oceni (četrti odstavek 136. člena ZNP).
ZOR člen 18, 170, 170/1, 206, 206/3, 18, 170, 170/1, 206, 206/3.
povzročitev škode - odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Zdravnik, ki je obravnaval tožnika kot pacienta, mora ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in običajih.
Kadar škoda nastane zaradi več vzrokov, se zaradi varovanja koristi oškodovanca uporablja pravilo o solidarni odgovornosti, vendar samo, če ni mogoče določiti deleža več oseb pri povzročitvi škode.
ZPP (1977) člen 154, 166, 166/3, 154, 166, 166/3. ZOR člen 154, 154/1, 155, 200, 154, 154/1, 155, 200.
odškodninska odgovornost delodajalca za negmotno škodo - nezakonit sklep o začasnem čakanju
Po stališču revizijskega sodišča (sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 58/99) delavec lahko zahteva odškodnino za negmotno škodo tudi v primerih nezakonitih odločitev delodajalca v postopku ugotavljanja začasno presežnih delavcev (nezakonit sklep o začasnem čakanju na delo) in ne le v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Povrnitev negmotne škode zaradi duševnih bolečin lahko uveljavlja pod pogojem, da je ugotovljena škoda in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem delodajalca.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZTPDR člen 37, 37/3, 37, 37/3.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek 5 delovnih dni
Zakon delavcu ne daje pravice, da samovoljno izostane z dela, če meni, da delovno mesto, na katerega je razporejen, ni v skladu z mnenjem invalidske komisije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS00420
ZUOPDD člen 2. ZOR člen 366, 366/1, 369, 266, 266/1, 369, 371, 372, 387. ZPP (1977) člen 339.
zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - plačilo neizplačane plače - pripoznava dolga - zastaralni rok - zamudne obresti - dopolnitev sodbe
Zahtevek za plačilo plače oz. drugih prejemkov iz delovnega razmerja zastara na podlagi določbe 371. člena ZOR v petletnem zastaralnem roku, obresti od teh zneskov (glavnice) pa v triletnem zastaralnem roku v skladu z določbo 372. člena ZOR.
ZDR člen 57, 57. ZPPSL člen 144, 144. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 71, 71.
Zgolj neizraba letnega dopusta še ne predstavlja pravne podlage za priznanje odškodnine za neizkoriščeni dopust, temveč je potrebno za odškodninsko odgovornost delodajalca za neizrabo letnega dopusta ugotoviti tudi krivdo na njegovi strani. Delodajalec je odškodninsko odgovoren delavcu za neizrabo letnega dopusta le v primeru, če iz neupravičenega razloga delavcu onemogoči izrabo letnega dopusta, ni pa dolžan skrbeti, da bo delavec svojo pravico do letnega dopusta dejansko uveljavil in izrabil letni dopust.
Smisel programa razreševanja trajno presežnih delavcev je v sami vsebini in ne zgolj v obliki. Ob tem, da je šlo pri toženi stranki za organizacijo z nekaj več kot 10 delavci, se v takšnem primeru ne more šteti za nepravilno, če je upravni odbor tožene stranke, po predhodni ugotovitvi pomanjkanja dela na področju, kjer je bil tožnik razporejen, zadolžil direktorja za pripravo programa reševanja tožnikove zaposlitve, posebno ob dejstvu, ko je šlo za postopek razreševanja samo enega delavca.
Odločba sodišča o odmeri sodne takse po 27. členu Zakona o sodnih taksah ni sklep o stroških postopka po 3. odstavku Tarifne številke 2 Taksne tarife, zato se za tak sklep ne plača takse.
ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. ZPIZ člen 43, 43/1, 269, 43, 43/1, 269. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 24, 24.
odmera predčasne pokojnine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče v socialnem sporu ugotovi, da je odločba toženca - ZPIZ nezakonita, ker zavod pri izračunu ni popolno ugotovil dejanskega stanja (pri izračunu pokojnine je upošteval letne prejemke za mesečne), posledično pa je zmotno uporabil materialno pravo, takšno odločbo toženca razveljavi in zadevo vrne tožencu v ponoven postopek.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 358, 358/1, 365, 365/2, 354, 354/2, 358, 358/1, 365, 365/2. ZVRS člen 7, 7.
procesna sposobnost - sposobnost biti stranka
V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja delavcu, zaposlenem v ministrstvu, je tožena stranka Republika Slovenija in ne ministrstvo. Ker se je zoper sodbo po svojem pooblaščencu pritožilo ministrstvo, je potrebno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Čeprav je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi izteka osebnega delovnega dovoljenja, je upravičen do plačila odpravnine po predhodni dokončni odločbi, s katero je bil določen za trajno presežnega delavca.
Če je zavarovanec še vedno zmožen vsaj eno od aktivnosti, naštetih v 1. odst. 148. člena ZPIZ opravljati sam, gre za stanje po 2. odst. 148. člena ZPIZ in mu pripada dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.