Če je zavarovanec še vedno zmožen vsaj eno od aktivnosti, naštetih v 1. odst. 148. člena ZPIZ opravljati sam, gre za stanje po 2. odst. 148. člena ZPIZ in mu pripada dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. ZKP člen 541, 549, 541, 549. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 163, 163/1, 163, 163/1.
pokojninska doba - čas, prebit v nemški vojski - neopravičena obsodba
1. Tožnik ni upravičen do priznanja pokojninske dobe za čas od 1941 do 1942, ko je bil v nemški vojski, saj tega veljavna zakonodaja ne predvideva, niti ni za to pravne podlage v navedenem prej veljavnem predpisu na območju RS. 2. Tožnik lahko uveljavlja priznanje pokojninske dobe za čas, ko je bil v zaporu, šele ko pridobi status neopravičeno obsojene osebe, oz. takrat, ko je obsodba razveljavljena.
Ker je tožnik odklonil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi, do sklenitve delovnega razmerja ni prišlo, čeprav ga je tožena stranka pred tem že prijavila v zavarovanje.
V primeru, ko delavec ni prevzet k drugemu delodajalcu po pogodbi o prevzemu delavcev v smislu določbe 15. člena ZTPDR oz. 2. odst. 11. člena SKPG-93, lahko sklene delovno razmerje le s podpisom pogodbe o zaposlitvi po 11. členu ZDR; če podpis pogodbe o zaposlitvi odkloni, delovno razmerje ne nastane.
Delavec se lahko prosto odloči, ali bo uveljavljal plačilo razlike v plačah v denarju ali pa s sodelovanjem pri lastninjenju podjetja z izdanimi listinami na podlagi 25. a člena ZLPP, vendar je delavec upravičen do plačila v denarju iz naslova premalo izplačanih plač do višine 100% plače po panožni kolektivni pogodbi oz. do višine, ki jo dopušča omejitvena zakonodaja le, če so bile plače pri delodajalcu nezakonito znižane, ker ZLPP glede gotovinskega izplačila ni izključil omejitvene zakonodaje.
Zavarovalna pogodba, sklenjena za dobo več kot pet let, se sme razdreti po preteku tega časa z odpovednim rokom šestih mesecih s tem, da se to pismeno sporoči drugi stranki. Omenjena določba glede razdrtja pogodbe je kogentne narave (4. odst. 922. čl. ZOR v zvezi z 900. čl. ZOR). Zato je nobena izmed strank enostransko, brez opravičenih razlogov pred pretekom tega časa ne more razdreti.
Res pravica tožbe iz 42. čl. ZTLR ne zastara, vendar pa glede na dejanske trditve tožnika (vznemirjanje lastninske pravice v letu 1993) in ugotovljeno dejansko stanje (da tega vznemirjanja ni bilo), tožnik varstva iz 42. čl. ZTLR ne more biti deležen.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 1.
kolektivna pogodba - izmensko delo - dodatek k plači
V primeru, če akt delodajalca določa več pravic kot kolektivna pogodba, so za delodajalca zavezujoče določbe njegovega akta, zato delavcu pripada višji dodatek za delo v popoldanski izmeni, saj tako določa akt delodajalca. Le v primeru, če akt delodajalca določa manj pravic kot kolektivna pogodba, je potrebno uporabiti določbe kolektivne pogodbe.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - odločitev socialnega sodišča o bolniškem staležu
Če socialno sodišče ugotovi s pravnomočno sodbo - drugače kot ZK I. in ZK II.stopnje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje - da je bil delavec upravičen do bolniškega staleža, ne gre za neupravičeno odsotnost z dela , zato je delodajalčev sklep, izdan na podlagi 5. oz. 6. točke 100. člena ZDR, nezakonit.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5.
pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Določbe 135. člena ZDR se uporabljajo samo za prvo pogodbo o zaposlitvi ob uveljavitvi ZDR. Zaradi nepodpisa kasnejših pogodb o zaposlitvi (oz. aneksov k pogodbi), delavcu ne more prenehati delovno razmerje na podlagi 5. odstavka 135. člena ZDR.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 365/2, 373-4, 374, 354, 354/2, 365, 365/2, 373-4, 374. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Le ustna prepoved delavcu, da ne sme prihajati na delo, v kolikor ni dana pod resno grožnjo, ni zadosten razlog, ki bi opravičeval delavca, da preneha prihajati na delo.
Delovnopravno imuniteto po 5.čl. ZDR uživa le sindikalni zaupnik, ne pa tudi predsednik sindikata, organiziranega pri delodajalcu, razen če opravlja tudi funkcijo sindikalnega zaupnika.
Med potrebne stroške tožnika spadajo tudi stroški zastopanja zaradi udeležbe tožnikovega odvetnika na seji disciplinskega organa druge stopnje, na kateri je bil obravnavan tožnikov ugovor.
ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 103. ZTPDR člen 67, 75, 75/1, 75/1-3, 67, 75, 75/1, 75/1-3.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - neopravičena odsotnost z dela - kršitev ne bis in idem - materialna pravnomočnost
Pozitivna zakonodaja ne prepoveduje tega, da delodajalec najprej v disciplinskem postopku izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka, po razveljavitvi teh sklepov pa izda zaradi neopravičenega izostanka (v istem obdobju) še sklep o prenehanju delovnega razmerja na drugi pravni podlagi (po 3. točki 1. odst. 75.člena ZTPDR oziroma 5. ali 6. točki 1. odstavka 100.člena ZDR).
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - neopravičena odsotnost z dela - zdravniško potrdilo
Ne gre za storitev hujše kršitve delovnih obveznosti zaradi neopravičenega izostanka z dela, če je delavec za sporne dneve s potrdilom zdravnika dokazal, da mu je odobren bolniški stalež.
ZST člen 25, 25/4, 27, 25, 25/4, 27. ZDSS člen 62, 62.
sodna taksa - odmera
Osnova za odmero sodne takse za pritožbo oz. revizijo je samo tisti denarni zahtevek, s katerim tožnik ni uspel in ga izpodbija v pritožbi oz. reviziji, ne pa celoten del tožbenega zahtevka, s katerim tožnik ni uspel.
ZPP (1977) člen 154, 166, 353, 358, 154, 166, 353, 358. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1, 45, 45/1, 45/1-1.
mnz - legitimacija za vložitev pritožbe
MNZ ni pravdna stranka in ne more uspešno vložiti pritožbe zoper sodbo. Pritožbo lahko vloži Republika Slovenija oz. Državno pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije.
Določba 7. člena ZDR, ki govori o konkurenčni prepovedi, je neposredno uporabljiva in delavcu lahko preneha delovno razmerje zaradi kršitve te določbe, čeprav ta kršitev ni opredeljena v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu.
Na podlagi določb 47. člena ZDDO, 1. odst. 4. člena ZDR ter 2. odst. 60. člena ZTPDR je takratni minister za notranje zadeve lahko pooblastil predstojnika uprave za notranje zadeve v kraju X. za vodenje disciplinskega postopka zoper delavca uprave za notranje zadeve v X., pooblastilo pa je bilo tudi vloženo v sodni spis. O disciplinski odgovornosti delavca je na prvi stopnji odločal pristojni organ.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovnih obveznosti - varstvo pri delu - preklic pogojne sankcije
S tem ko je tožnik, kot odgovorni vodja proizvodnje, ni sodeloval pri sanaciji požara v obratu in pri poskusu ponovnega zagona proizvodnje in ga dalj časa niti ni bilo mogoče najti, hkrati pa požara kot izrednega dogodka tega dne ni vpisal v dežurno knjigo, je ravnal v nasprotju z določbami internih aktov in nalogami iz opisa njegovega delovnega mesta ter s tem storil očitano hujšo kršitev delovne dolžnosti zaradi neizpolnjevanja oz. neupoštevanja določil iz varstva pri delu.