ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
odpravnina - trajno presežni delavec
V pravnomočnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja, je tožena stranka zagotovila tožnici tudi izplačilo odpravnine po 36.f. členu ZDR, zato neutemeljeno zahteva, da se tožnica odpove polovici odpravnine.
sklep o začetku postopka prisilne poravnave - obrazložitev sklepa
Sklep o začetku postopka prisilne poravnave mora biti tako obrazložen, da je iz razlogov sklepa mogoče ugotoviti, katera v predlogu zatrjevana dejstva kažejo na to, da so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave. Pri tem mora biti obrazloženo, kateri pogoj (insolventnost ali prezadolženost) je v predlogu izkazana. Sklep ni obrazložen, če sodišče v njem zapiše le to, da ima predlog vse sestavine iz 1. odst. 24. čl. ZPPSL in da so mu priložene vse listine, ki jih zahteva 2. odst. 24. čl. ZPPSL.
ZPP (1977) člen 354, 354/2. SKPG-93 člen 43, 44, 44-2, 44-1.
jubilejna nagrada - delovno razmerje za določen čas - novi delodajalec
Tudi delavec v delovnem razmerju za določen čas je upravičen do jubilejne nagrade, če v takšnem delovnem razmerju dopolni predpisano delovno dobo.
Regres za letni dopust je vezan na pravico do izrabe.
Delavec je pri novem delodajalcu upravičen do razlike v regresu iz tekočega koledarskega leta, če mu je prejšnji delodajalec izplačal le del te denarne terjatve, ker je pri prvem delodajalcu pridobil pravico le do sorazmernega dela dopusta in regresa.
Zavrnilni odgovor delodajalca na poziv delavca za plačilo razlike v plači, ki ga je delodajalec odposlal še pred uvedbo sodnega postopka, ni odgovor na tožbo, zato lahko sodišče, ob izpolnjenih drugih pogojih, izda sodbo zaradi izostanka.
Razvezani zakonec, kateremu sta bila ob razvezi dodeljena dva mladoletna otroka in ki nima drugega primernega stanovanja, ima pravico imeti v posesti stanovanje, katerega sta uporabljala zakonca pred razvezo, čeprav je v izključni last oziroma solasti drugega zakonca, na podlagi določbe 54. člena URS.
Po programu razreševanja trajno presežnih delavcev je od 4 delavk obdržala delo le ena. Po prenehanju delovnega razmerja sta dve delavki sklenili delovno razmerje v drugi organizaciji, vendar to ne pomeni, da je zato tožnici prenehalo delovno razmerje nezakonito, saj po programu delavki ni tožnica niso bile predvidene za razporeditev v drugo organizacijo.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - pristojnost in pooblastilo za vodenje disciplinskega postopka
Pooblastilo, s katerim direktor pooblasti delavca oz. delavko za vodenje disciplinskega postopka, mora biti nedvoumno ter se mora pooblaščeni delavec zavedati, da samostojno vodi disciplinski postopek zoper delavca in da samostojno odloča o njegovi disciplinski odgovornosti. V predmetni zadevi je pooblaščena delavka pred sodiščem izpovedala, da je o vsem odločal direktor in očitno ni štela, da je ona pooblaščena za izvedbo disciplinske obravnave in samostojni izrek disciplinskega ukrepa delavcu, poleg tega pa je mogoče pooblastilo iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka razumeti le tako, da je bila pooblaščena za izvedbo predhodnega postopka, ne pa za izvedbo disciplinske obravnave in izrek disciplinske sankcije. Disciplinski postopek je torej vodila nepooblaščena oseba, zato je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.
izvršilni naslov - notarski zapis - ugovor kot pritožba - ugovorni razlog - sporna dejstva - pravda za nedopustnost izvršbe
Odločitev o ugovoru je odvisna od dejstva, ki je med strankama sporno, to je od vprašanja, kakšna je bila prava volja strank ob sklepanju aneksa k notarskemu zapisu, zato mora sodišče dolžnika napotiti, naj v roku začne pravdo za nedopustnost izvršbe.
ZPP (1977) člen 80, 353, 353/1, 370. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 34, 34/1, 35, 35/2. ZDSS člen 24.
napredovanje - razvrstitev v plačilni razred - ocena delavca
V 78. členu ZTPDR ni izrecno določeno, da pomanjkanje pravnega pouka glede uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu ne more biti v škodo delavcu, zato je tako stališče, upoštevajoč 2. odstavek 102.a člena ZDR, ki govori o dokončni odločbi delodajalca, sprejela sodna praksa.
ZPP (1977) člen 353, 354, 354/2, 368, 353, 354, 354/2, 368. ZOR člen 60, 61, 65, 60, 61, 65. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZDSS člen 14, 23, 23/1, 14, 23, 23/1.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - odpravnina - izvensodna poravnava - izplačilo razlike plače
Zaradi sklenjenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja delavec ne more zahtevati izplačilo odpravnine kot trajno presežni delavec po 36 f. členu ZDR, zaradi sklenjene veljavne izvensodne poravnave o izplačilu plače pa ne more zahtevati še dodatno razliko plače.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovnih obveznosti - varstvo pri delu - preklic pogojne sankcije
S tem ko je tožnik, kot odgovorni vodja proizvodnje, ni sodeloval pri sanaciji požara v obratu in pri poskusu ponovnega zagona proizvodnje in ga dalj časa niti ni bilo mogoče najti, hkrati pa požara kot izrednega dogodka tega dne ni vpisal v dežurno knjigo, je ravnal v nasprotju z določbami internih aktov in nalogami iz opisa njegovega delovnega mesta ter s tem storil očitano hujšo kršitev delovne dolžnosti zaradi neizpolnjevanja oz. neupoštevanja določil iz varstva pri delu.
Na podlagi določb 47. člena ZDDO, 1. odst. 4. člena ZDR ter 2. odst. 60. člena ZTPDR je takratni minister za notranje zadeve lahko pooblastil predstojnika uprave za notranje zadeve v kraju X. za vodenje disciplinskega postopka zoper delavca uprave za notranje zadeve v X., pooblastilo pa je bilo tudi vloženo v sodni spis. O disciplinski odgovornosti delavca je na prvi stopnji odločal pristojni organ.
valorizacija denarnega nadomestila za brezposelnost
Tožnik ni upravičen do valorizacije denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-21/97-10 (Ur.l. RS, št. 58/92), če je v obravnavanem obdobju prejemal nadomestilo v najnižjem znesku in sicer v višini 80% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se od nje obračunavajo. To nadomestilo se je v skladu s 3. odst. 31. člena ZZZPB valoriziralo z vsakokratnim povečanjem zajamčenega osebnega dohodka (plače) po zakonu, zato ni pravne in dejanske podlage za uporabo navedene odločbe Ustavnega sodišča RS, saj se je citirana določba nanašala le na tiste prejemnike denarnega nadomestila, katerim je bilo nadomestilo odmerjeno po 24. členu ZZZPB in se je usklajevalo z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v RS.
Družbe z omejeno odgovornostjo v sestavi holdinga niso pooblastile poslovodni organ holdinga za sprejem programa reševanja trajno presežnih delavcev, zato na njegovi podlagi izdani sklepi o prenehanja delovnega razmerja delavcem posameznih družb niso zakoniti.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3.
objektivna odgovornost - izključitev odgovornosti
Ob ugotovitvi, da do škodnega dogodka - prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena voznik motornega vozila in kolesar, ni prišlo na način, ki ga zatrjuje tožena stranka, ki je objektivno odgovorna in ki bi toženo stranko oprostil njene odgovornosti, sodišče prve stopnje ni dolžno (še nadalje) raziskovati, na kakšen način je dejansko prišlo do njega. To je dokazno breme tožene stranke in ona je tista, ki mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 177.čl. ZOR. Dejstvo je, da se nesreča ni zgodila tako, kot trdi tožena stranka (ker je to po ugotovitvah izvedenca objektivno nemogoče) in torej ni dokazala, da bi bil tožnik izključno ali deloma kriv za škodo, zgolj z grajo tožnikovega opisa dogodka pa ne more uspeti.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - opis dejanja - znak kaznivega dejanja
Ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi znaki očitanega mu kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da v skupno premoženje nepravdnih strank spada tudi znesek 20.904,47 DEM in da je njun delež na tem za vsakega do 1/2. Takšen zahtevek je sicer obligacijskopravnega značaja in daje njegovemu upravičencu legitimacijo za dajatveno tožbo v pravdnem postopku in tudi pravnomočna (ugotovitvena) sodba njegove narave ne spreminja. Zmotno je zato stališče predlagateljice, da je pridobila lastninskopravno upravičenje na tem znesku, saj ne gre za individualno določeno stvar.
Fizična delitev stvari (zneska denarja) na način iz 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP ni mogoča.
Kršitev 1. odst. 17. čl. ZNP predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP in 37. čl. ZNP.
začasna odredba - razrešitev direktorja - vrnitev na poslovodno funkcijo z začasno odredbo - samovolja
1. Delovno sodišče ne more s sodbo, še manj pa z začasno odredbo, vrniti razrešenega direktorja na opravljanje poslovodne funkcije. To ni mogoče niti v primeru, ko se po izvedenem postopku pred sodiščem ugotovi nezakonitost postopka predčasne razrešitve direktorja (bodisi zaradi proceduralnih pomanjkljivosti ali zaradi tega, ker za razrešitev ni bilo utemeljenih razlogov), saj za tako odločitev ni zakonske podlage. Nezakonito razrešeni direktor ima lahko le pravico do odškodnine po zakonu ali po individualni pogodbi o zaposlitvi, nima pa pravice, vrniti se na funkcijo direktorja. 2. Samovolja je očitno protipravno ravnanje, ki pomeni grobo kršitev predpisov, ni pa samovoljna vsaka nezakonita odločitev, ki je posledica zmotne uporabe prava ali nepravilnega tolmačenja pravnih predpisov.
Dolžnost podati izjavo volje velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo sodbe. To pa pomeni, da tu (ker je obveznost izpolnjena že s pravnomočnostjo sodne odločbe) ni mogoče izdati sklepa o določitvi sodnih penalov.
ZPP (1977) člen 380, 380-2, 380, 380-2. ZPIZ člen 186, 186/2, 256, 256/4, 268, 268/1, 268/2, 268/3, 186, 186/2, 256, 256/4, 268, 268/1, 268/2, 268/3. ZDSS člen 19, 19.
izvršljivost odločb zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samovolja - začasna odredba
Po 1. in 2. odst. 268. člena ZPIZ postanejo odločbe toženca - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izvršljive, ko postanejo dokončne v upravnem postopku in ne šele, ko postanejo tudi pravnomočne, zato ne gre za samovoljo toženca, ki je na podlagi zavrnilne odločbe o pravici do invalidnine za telesno okvaro ustavil nadaljnje izplačevanje tožniku.