CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00006908
SZ-1 člen 121, 121/3, 121/4, 121/5, 121a, 121a/1, 121b, 121b/2, 121b/5. ZUPJS člen 28, 28/2. ZPP člen 299, 299/2.
plačnik - neprofitna najemnina za stanovanje - neprofitna in tržna najemnina - subvencija tržne najemnine - finančna izravnava - razmerje med občino in državo
Po sprejetju novele SZ-1A je imel najemnik tržnega stanovanja pravico le do subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino. S sprejetjem in uveljavitvijo ZUPJS v letu 2010 se je položaj spremenil tako, da je najemnik tržnega stanovanja, če je bil upravičen do subvencioniranja najemnine, pridobil tudi pravico do subvencioniranja še tistega dela (sicer tržne) najemnine, ki je ustrezal najemnini za neprofitna stanovanja.
Zneske subvencij v teku koledarskega leta v celoti plačuje občina v korist najemnikov. Po koncu leta pa lahko zahteva polovico takšnih zneskov od Republike Slovenije. Prvi in tretji stavek petega odstavka 121.b člena SZ-1 pri tem ne delata nobene razlike med delom, ki se nanaša na neprofitno najemnino in tistim, ki se nanaša na razliko med neprofitno in tržno najemnino. Republika Slovenija je dolžna povrniti polovico plačanih subvencij.
ZDR-1 člen 75, 104, 107, 118.. ZKL-UPB1 člen 6.. ZKL-C Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica (2016) člen 6.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3, 4, 5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - sprememba delodajalca - javna služba - prenos dejavnosti - sodna razveza
V obravnavani zadevi je bil prenos dejavnosti in prevzem delavcev urejen s 6. členom ZKL-C. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je med prvo in drugo toženo stranko v razmerju do delavcev prve tožene stranke najkasneje spornega dne prišlo do spremembe delodajalca na podlagi ZKL-C. Iz tega razloga so neutemeljene vse pritožbene navedbe v zvezi s tem, da naj do prenosa dejavnosti in spremembe delodajalca v obravnavanem primeru, zaradi stečajnega postopka uvedenega nad prvo toženo stranko, ne bi prišlo, ker zanj ni pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006682
ZIZ člen 226, 226/2, 270. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - začasna odredba - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - pravica do izjave
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče z obrazložitvijo, da ta ne bo izpovedala drugače, kot je navajala že tožnica in bo le potrdila tožničine navedbe. Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da je sodišče že prepričano v nasprotno oziroma, da izpovedba priče ne bi uspela omajati nasprotnih dokazov, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, s katero je tožnica dokazovala pravno pomembno dejstvo, katerega dokazanost bi lahko privedla do drugačne rešitve spora. Izpodbijani del sklepa je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
delitev stvari v solastnini - način delitve - civilna delitev - pogoji za fizično delitev solastnine
Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007369
ZIZ člen 278, 278/1.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna določitev stikov - ustavitev postopka - vložitev predloga - nevložitev tožbe - ureditev stikov - rok za vložitev predloga
Ker upnik ni v roku vložil ustreznega predloga v zvezi z ureditvijo stikov med mladoletnimi otroci in dolžnico, je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo.
nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesni rok - zamuda pri opravi procesnega dejanja - pravica do izjave
Ker pri nevročitvi oziroma nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, saj gre za napako sodišča, je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
Družba v primeru kršitev pravil o ohranjanju kapitala oziroma prepovedi vračila vložka nima korporacijsko pravnega zahtevka zoper tretjega, ki ni ne njen formalni, ne dejanski delničar. Ima pa družba v tem primeru zoper tretje osebe obligacijsko pravni vrnitveni zahtevek.
Pri presoji veljavnosti pravnega posla sklenjenega med delniško družbo (tožeča stranka) in tretjo osebo (prvo toženko), s katero je delniška družba dala zavarovanje za dolg njenega delničarja, je treba upoštevati, da je obseg zastopanja delniške družbe s strani njenega poslovodstva v pravnem prometu navzven neomejen. Za neveljavnost pravnega posla med delniško družbo in tretjo osebo je zato ključno, ali je tretja oseba (prvo toženka) vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da poslovodstvo deluje v nasprotju z notranjimi omejitvami pooblastil.
Dokler v bianco menici remitent/upnik ni naveden in prvi prenos (z indosamentom ali v primeru rekta klavzule s cesijo) ni opravljen, so dopustni tudi ugovori iz temeljnega posla.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pritožnik izhaja iz zmotnega stališča, da je za presojo utemeljenosti ugovornega razloga v danem primeru odločilno le, kakšna je bila višina zavarovanja kredita. Pri presoji, ali je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, je namreč potrebno upoštevati tudi ostale obveznosti, ki jih je dolžnik imel ob najetju kredita in presojati, ali je z dohodki, ki jih je prejemal ob sklenitvi kreditne pogodbe, bil sposoben poravnavati te obveznosti in obveznosti iz kredita. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je imel dolžnik še vrsto drugih obveznosti, ki jih očitno bi bil sposoben poravnati.
V skladu s 132. členom ZZZDR bi bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku za znižanje preživnine le v primeru, če bi tožnik dokazal, da se je po določitvi preživnine za toženca s sodbo P 1858/2011-IV z dne 18. 9. 2012 vrednostno razmerje med toženčevimi potrebami in preživninskimi zmožnostmi njegovih staršev spremenilo v škodo tožnika, pri čemer so relevantne zgolj bistvene spremembe, v konkretnem primeru torej le bistveno poslabšanje materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika kot preživninskega zavezanca. Tožnik takšnih spremenjenih okoliščin ni dokazal.
preživninska obveznost staršev - znižanje preživnine za otroka - bistveno spremenjene razmere - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene zmožnosti zavezanca
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločilo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.
lastne delnice - ničnost pravnega posla - pridobitev lastnih delnic
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila cena lastnih delnic po kateri je prvo tožena stranka lastne delnice s pogodbo z dne 17. 11. 2006 odsvojila, nižja od njihove pridobitne cene, je sodišče prve stopnje zaključilo, da pogoji, ki jih je določila skupščina ob izključitvi prednostne pravice niso bili izpolnjeni in je v skladu z določbo četrtega odstavka 247. člena ZGD-1 pravni posel o pridobitvi lastnih delnic ničen, saj bi uprava morala spoštovati prednostno pravico in lastne delnice ponuditi vsem delničarjem, kot ji to nalaga 221. člen v zvezi s členom 337 ZGD-1.
OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00007308
ZJC-B člen 19, 19/7. ZUreP-1 člen 105, 105/2, 106, 106/6. ZPP člen 19, 19/1, 21, 21/1. ZNP člen 104. ZRPPN člen 59. OZ člen 299, 299/1. ZD člen 145, 145/1.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dejanska razlastitev - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino - razpolaganje z dediščino - skupnost dedičev - namembnost zemljišča ob razlastitvi - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka
V primeru dejanske razlastitve nepremičnine je treba pri določitvi odškodnine upoštevati vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu, to je ob dejanski razlastitvi.
V primeru dejanske razlastitve, ko je razlastitveni upravičenec samovoljno prevzel nepremičnino v posest še pred izdajo (pravnomočne) odločbe o razlastitvi, pride razlastitveni upravičenec v zamudo s plačilom odškodnine, ko ga razlastitveni zavezanec pozove k temu plačilu. Ker je tožnica tak poziv naslovila na toženko 3. 1. 2006, ji gredo zakonske zamudne obresti od tega dne dalje (prvi odstavek 299. člena OZ).
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovljeno dejansko stanje ustreza pojmu hudega ogrožanja ljudi, saj udeleženec na družinskih članih, predvsem nad bivšo ženo, izvaja ne le psihično, ampak tudi fizično nasilje ter jim resno grozi s smrtjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - krivdna odgovornost - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravno ravnanje varnostnika - delo paznika v zaporu - zahteva za ukrepanje - nadzor nad zaporniki - obnašanje zapornika
Država ne more odgovarjati za vse, kar se zgodi v zaporu, zgolj zato, ker to sodi v področje njenega delovanja. Nasprotno stališče bi vodilo v njeno objektivno odgovornost, za kar ni podlage ne v OZ ne v Ustavi. Odgovornost je krivdna, z obrnjenim dokaznim bremenom: ne odgovarja, če dokaže, da so njeni zaposleni v danih okoliščinah ravnali, kot je treba. V obravnavanem primeru bi odgovarjala le, če bi se vedelo, da je zapornik nevaren (bodisi splošno vsem zapornikom bodisi konkretno tožniku), pa temu ni bilo tako, oziroma, če bi lahko zaposleni v zaporu preprečili dogodek, toda hipnega, zaradi katerega je tožniku nastala škoda, ni bilo mogoče preprečiti. Za nepričakovane dogodke, ki se zgodijo v nekaj trenutkih, država pač ne more odškodninsko odgovarjati.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
izterjava nedenarne terjatve - obračun plače - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun. Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.
Obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik nima pravnega interesa.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00006868
ZPP člen 1, 13, 182. ZEN člen 8, 9, 47.
sodna ali upravna pristojnost - ni upravni postopek - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - razsojena stvar (res iudicata) - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - objektivna identiteta - evidentiranje nepremičnin - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - geodetska napaka
Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.
Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.