skrbnik za poseben primer - postavitev posebnega zastopnika otroku - izpodbijanje očetovstva
Iz citiranih določb tako izhaja, da otrok, ki še ni dopolnil 15 let nima pravdne sposobnosti (ne more samostojno opravljati procesnih dejanj) in ga mora v primeru nasprotja interesov v sporu s starši zastopati posebni skrbnik po določbi 213. člena ZZZDR (tega postavi pristojni CSD) ali poseben zastopnik po določbi četrtega odstavka 409. člena ZPP (tega postavi sodišče). V primeru, da je otrokova želja, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva in je taka želja v skladu s koristmi otroka, ni razloga, da sodišče otroku ne postavi posebnega zastopnika, katerega naloga pa ne bo samo vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva temveč tudi tožbe na ugotovitev očetovstva, v primeru, da obstajajo dokazi za vložitev takšne tožbe.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
invalidska pokojnina
Ker je bila tožniku pravica do sorazmernega dela pokojnine pri tožencu priznana z upoštevanjem slovenske, hrvaške in srbske dobe, med tem ko tožnik bosanske zavarovalne dobe nima, in z uporabo tretjega mednarodnega sporazuma, pogoji za preračun oziroma ponovno odmero pokojnine pri tožencu po 37. členu BBHSZ niso izpolnjeni.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - udarnina glave
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije, izpovedi tožnice in izvedenskega mnenja v pravdi določenega izvedenca medicinske stroke dr. A. K. ugotovilo, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela udarnino glave in udarnino desnega kolena, kar ni pritožbeno izpodbijano.
ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1. ZD člen 25, 25/1, 25/2, 27, 220.
zapisnik kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - nujni dedič - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža
Za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
Pravica do nujnega dednega deleža je dedna pravica, ki jo v zapuščinskem postopku dediči lahko uveljavljajo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbenem postopku.
Zapustnikovi nečaki ne sodijo v krog nujnih dedičev.
delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - nedovoljen posek lesa
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da trditve predlagateljev o enostranskih posegih nasprotnega udeleženca v solastne nepremičnine (to je s poseki drevja v solastnih gozdovih), zaradi katerih sta oškodovana, dajejo podlago za prekinitev postopka. Tako je zato, ker te trditve, tudi če so resnične, ne dajejo podlage za sklep o tem, da je med udeleženci prišlo do spora o predmetu delitve ali o višini njihovih deležev. Solastna stvar se deli v stanju, v kakršnem je v trenutku odločanja. Do trenutka delitve je namreč skupna in morebitno zmanjševanje njene vrednosti zaradi dejanj posameznih solastnikov ne spreminja lastninskih razmerij. Resničnost dejanskih trditev o posekih utemeljuje le morebitni obligacijski zahtevek. Zaradi takega zahtevka pa prekinitev postopka ni potrebna.
OZ člen 270. ZPP člen 165, 165/2, 214, 214/2, 355.
sklepčnost tožbe - delna izpolnitev obveznosti - pavšalno prerekanje - domneva resničnosti - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožena stranka tožbenemu zahtevku zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke o vrsti storitve in času opravljene storitve, ni mogla konkretizirano nasprotovati. Ker je tožena stranka še spornemu delu zahtevku nasprotovala zgolj pavšalno, se dejstva, da je tožeča stranka za toženo stranko opravila storitev in ji zato izstavila račun, štejejo za priznana. Ob vpogledu v račun, iz katerega izhaja, da je bila vrsta storitve montaža, in datum opravljene storitve, je sodišče prve stopnje zmotno kot odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka upoštevalo, da tožeča stranka ni podala še izrecnih trditev o vrsti in času opravljene storitve.
AO plus zavarovanje - zavarovalna pogodba - vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - pacta sunt servanda - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - avtomobilska odgovornost - prometna nezgoda - domneva o izmikanju preizkusu alkoholiziranosti
Vzrok za zdrs vozila v jarek so poleg zasneženega, ozkega, gladkega in vijugastega cestišča lahko tudi voznikove psihofizične sposobnosti, saj je splošno znano, da je zanesljivost in varnost vožnje odvisna od voznikovega psihofizičnega stanja, na katerega različne koncentracije alkohola različno vplivajo. Vzročna zveza med nastankom škodnega dogodka in uživanjem alkohola zato ni izključena.
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za pravilna, mogoče ugoditi.
Odvečna dikcija ″ugotovi se″ v prvem delu tožbenega zahtevka, ki sicer predstavlja oblikovalni tožbeni zahtevek, narave tega dela tožbenega zahtevka ne spreminja, in je ni mogoče razumeti v smislu, da gre za ugotovitveni zahtevek,
Ta pravda je tekla le zaradi obstoja zapadle terjatve tožeče stranke do drugo toženca I. S. in zgolj zaradi realizacije poplačila terjatve tožeče stranke do tega dolžnika, izročilno pogodbo pa sta kot izročevalca sklenila s prvo toženko, kot prevzemnico premoženja, tako dolžnik, t.j. drugo toženec kot tudi M. S., ki sta bila solastnika nepremičnin, na katere se je nanašala izročilna pogodba, vsak do 1/2. Ker pa morebitna terjatev tožeče stranke do M. S. po zavrženju tožbe zoper njo in po končno oblikovanem zahtevku tožeče stranke, s to tožbo ni zajeta, bi moralo to pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ustrezno upoštevati tudi sodišče prve stopnje, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen le v delu, ki se nanaša na dolžnika I. S., To pa pomeni, da se lahko neučinkovanje izročilne pogodbe izreče le v delu, ki se nanaša na I. S. (drugo toženca) in le na njegov solastniški delež nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.
spor med dediči o veljavnosti oporoke - oporočno dedovanje - predmet oporoke - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - predhodno vprašanje
Iz pravnomočne sodne odločbe izhaja tako kaj bo predmet delitve kot tudi velikost solastnih deležev udeležencev tega postopka, zato pogojev za prekinitev nepravdnega postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja ni.
ZD člen 30, 55, 210. ZPP člen 154, 337, 358, 358/1, 358/1-2.
ugotovitev obstoja daril - izvedenec grafološke stroke - lastnoročen podpis - pristnost izjave - vrsta izvedenca - mnenje drugega izvedenca - stopnja verjetnosti - določitev vrednosti daril - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh strank v postopku
Glede na to, da je bil predmet daril gradbeni material, ki je bil vložen v izgradnjo stanovanjske hiše, ni dvoma, da je izvedenec gradbene stroke najprimernejši za ugotavljanje vrednosti teh daril. Ni namreč pomembno, kako se je gibala takratna valuta in kakšna so bila inflacijska tveganja, temveč, koliko so darila vredna v dveh pravno relevantnih trenutkih. Prvi je datum daritve, drugi pa datum zapustnikove smrti 1999 (30. člen ZD).
Brez podlage je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je stroške odmerilo glede na (ne)uspeh "ugovorov" v postopku.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - skrbnost stranke - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Vsaka stranka je dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. V konkretnem primeru dolžna skrbnost zahteva, da stranka pogodbo in splošne pogoje pred podpisom pogodbe prebere. Očitki toženca tožnici so zato neutemeljeni. Prav tako so ob ugotovljenih dejstvih neutemeljene navedbe, da je ponudnik storitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dolžan nasprotni stranki bolj podrobno predstavljati ključne točke pogodbe.
Družba v primeru kršitev pravil o ohranjanju kapitala oziroma prepovedi vračila vložka nima korporacijsko pravnega zahtevka zoper tretjega, ki ni ne njen formalni, ne dejanski delničar. Ima pa družba v tem primeru zoper tretje osebe obligacijsko pravni vrnitveni zahtevek.
Pri presoji veljavnosti pravnega posla sklenjenega med delniško družbo (tožeča stranka) in tretjo osebo (prvo toženko), s katero je delniška družba dala zavarovanje za dolg njenega delničarja, je treba upoštevati, da je obseg zastopanja delniške družbe s strani njenega poslovodstva v pravnem prometu navzven neomejen. Za neveljavnost pravnega posla med delniško družbo in tretjo osebo je zato ključno, ali je tretja oseba (prvo toženka) vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da poslovodstvo deluje v nasprotju z notranjimi omejitvami pooblastil.
Dokler v bianco menici remitent/upnik ni naveden in prvi prenos (z indosamentom ali v primeru rekta klavzule s cesijo) ni opravljen, so dopustni tudi ugovori iz temeljnega posla.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - postopek vzpostavitve etažne lastnine - postopek za določitev pripadajočega zemljišča - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - skupni del stavbe - uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
V konkretnem primeru ni sporno, da stavba stoji na vseh treh parcelah, kakor tudi ne, da so v zemljiški knjigi vse že vpisane kot splošni skupni del stavbe. V skladu s povedanim je sodišče prve stopnje povsem pravilno in zakonito vse tri določilo kot pripadajoče zemljišče. Ni bilo namreč ugotovljeno, da bi na parcelah stalo več stavb niti, da bi med udeleženci postopka obstajal spor o obsegu pripadajočega zemljišča.
preživninska obveznost staršev - znižanje preživnine za otroka - bistveno spremenjene razmere - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene zmožnosti zavezanca
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločilo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00006868
ZPP člen 1, 13, 182. ZEN člen 8, 9, 47.
sodna ali upravna pristojnost - ni upravni postopek - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - razsojena stvar (res iudicata) - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - objektivna identiteta - evidentiranje nepremičnin - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - geodetska napaka
Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.
Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - krivdna odgovornost - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravno ravnanje varnostnika - delo paznika v zaporu - zahteva za ukrepanje - nadzor nad zaporniki - obnašanje zapornika
Država ne more odgovarjati za vse, kar se zgodi v zaporu, zgolj zato, ker to sodi v področje njenega delovanja. Nasprotno stališče bi vodilo v njeno objektivno odgovornost, za kar ni podlage ne v OZ ne v Ustavi. Odgovornost je krivdna, z obrnjenim dokaznim bremenom: ne odgovarja, če dokaže, da so njeni zaposleni v danih okoliščinah ravnali, kot je treba. V obravnavanem primeru bi odgovarjala le, če bi se vedelo, da je zapornik nevaren (bodisi splošno vsem zapornikom bodisi konkretno tožniku), pa temu ni bilo tako, oziroma, če bi lahko zaposleni v zaporu preprečili dogodek, toda hipnega, zaradi katerega je tožniku nastala škoda, ni bilo mogoče preprečiti. Za nepričakovane dogodke, ki se zgodijo v nekaj trenutkih, država pač ne more odškodninsko odgovarjati.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00006581
ZZZDR člen 51, 51/2, 213.
zastopanje mladoletnika - kolizijski skrbnik - navzkrižje interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - postavitev začasnega zastopnika
V konkretnem primeru je ugotovitev obsega skupnega premoženja prve tožnice in pokojnika ter njunih deležev na njem predhodno vprašanje za ugotovitev, kolikšen je obseg tistega dela premoženja, ki spada v zapuščino (torej višina zapustnikovega deleža na premoženju, ki sta ga zakonca na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze). Tu pa se pokaže navzkrižje koristi med tožnicami, saj bi druga in tretja tožnica lahko uveljavljali višji solastninski delež pokojnega očeta na skupnem premoženju pokojnika in prve tožnice.