ZD člen 8, 84, 84/1, 134, 222, 222/1. ZOR člen 107. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 11/1, 21, 21/1.
pozneje najdena oporoka - dedovanje na podlagi oporoke - dedovanje kmetij - zaščitena kmetija - prehod premoženja na dediče - dediščinska tožba - svoboda testiranja - oporočno razpolaganje - omejitev razpolaganja - kogentni pravni predpis - presoja veljavnosti oporoke - sprememba statusa kmetije
Oporoka je pravni posel za primer smrti, katerega pravni učinek nastopi šele z zapustnikovo smrtjo. Sklop dejstev, zaradi katerih se spreminjajo, prenehajo ali prenašajo pravice, je izpolnjen šele z zapustnikovo smrtjo. Z zapustnikovo smrtjo premoženje preide na dediče. Iz teh razlogov je vsebinsko presojo ne/veljavnosti oporoke zaradi nasprotovanja kogentnim predpisom o dedovanju kmetij nujno izvesti na dan zapustnikove smrti ter na dan izdaje sklepa o dedovanju in ne na dan sestave oporoke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007555
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 359, 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oprostilna kazenska sodba
V izreku napadene sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja poslovne goljufije. S sodbo sodišča prve stopnje je bil zato prekršen zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
spor majhne vrednosti - nedovoljen posek lesa - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vrednost odvzetega predmeta - neupravičena obogatitev - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - prepozne trditve
Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju šteje, da je trditvena (in dokazna) podlaga tožnika zadostna, da omogoča preizkus tožbenega zahtevka, pri čemer naj utemeljenost tožbenega zahtevka preizkuša v okviru trditvene podlage toženca. V ponovljenem postopku naj presodi, ali je toženčev posek dreves kljub logarjevi prepovedi mogoče šteti za protipraven v smislu določbe 131. člena OZ.
OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
zapuščinski postopek - pritožbene novote - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pritožnica imela vse možnosti, da bi že na zapuščinski obravnavi navedla, da so premičnine predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi. Gre torej za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
V skladu s 132. členom ZZZDR bi bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku za znižanje preživnine le v primeru, če bi tožnik dokazal, da se je po določitvi preživnine za toženca s sodbo P 1858/2011-IV z dne 18. 9. 2012 vrednostno razmerje med toženčevimi potrebami in preživninskimi zmožnostmi njegovih staršev spremenilo v škodo tožnika, pri čemer so relevantne zgolj bistvene spremembe, v konkretnem primeru torej le bistveno poslabšanje materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika kot preživninskega zavezanca. Tožnik takšnih spremenjenih okoliščin ni dokazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14, 185, 286a. ZBPP člen 46.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - ogrožena osebna varnost - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - teorija jajčne lupine - preprečitev hujših škodljivih posledic - novo izvedensko mnenje - sprememba tožbe brez soglasja toženca - brezplačna pravna pomoč
V primeru posega v osebnostno pravico sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki zajema vse posledice, vezane na oškodovančevo osebnost, v posebnih primerih pa se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno obliko škode, npr. za strah, ali zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Duševnih bolečin zaradi škodnega dogodka ni mogoče povsem razmejiti na duševne bolečine, ki jih tožnica utrpi zaradi posega v osebnostno pravico, in tiste, ki jih trpi zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Gre le za vprašanje, ali so te tolikšne, da preidejo v drugo/posebno obliko škode in je njen obseg tak, da opravičuje ločeno odmero odškodnine iz tega naslova.
ZKP člen 285e, 285e/3, 236, 236/1, 236/1-2, 236/4.
izločitev uradnega zaznamka - privilegirana priča
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izločilo uradni zaznamek z izjavo S.M. in zapisnik o njenem zaslišanju, ker je oškodovanka po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP kot hčerka obdolžene K.K. privilegirana priča, ki zoper mater ne želi pričati, kaznivi dejanji, ki sta očitani obdolžencema, pa sta med seboj tako povezani, da se njena izpovedba po naravi stvari, torej glede na obtožbeni očitek obema obdolžencema, ne da omejiti samo na enega od njiju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podan razlog iz četrtega odstavka 236. člena ZKP in je zato oškodovanka kot hčerka obdolženke oproščena dolžnosti pričevanja tudi proti obdolžencu. Gre namreč za en dogodek, ki bi naj bil storjen na njeno škodo, zaradi katerega je vložena obtožba zoper obdolženca in oškodovankino mater in zato njena izpovedba ni in ne more biti omejena le na ravnanje enega od njiju, saj njene izpovedbe zoper obdolženca ni mogoče ocenjevati, ne da bi se ob tem hkrati sklepalo o ravnanju obdolženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00007308
ZJC-B člen 19, 19/7. ZUreP-1 člen 105, 105/2, 106, 106/6. ZPP člen 19, 19/1, 21, 21/1. ZNP člen 104. ZRPPN člen 59. OZ člen 299, 299/1. ZD člen 145, 145/1.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dejanska razlastitev - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino - razpolaganje z dediščino - skupnost dedičev - namembnost zemljišča ob razlastitvi - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka
V primeru dejanske razlastitve nepremičnine je treba pri določitvi odškodnine upoštevati vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu, to je ob dejanski razlastitvi.
V primeru dejanske razlastitve, ko je razlastitveni upravičenec samovoljno prevzel nepremičnino v posest še pred izdajo (pravnomočne) odločbe o razlastitvi, pride razlastitveni upravičenec v zamudo s plačilom odškodnine, ko ga razlastitveni zavezanec pozove k temu plačilu. Ker je tožnica tak poziv naslovila na toženko 3. 1. 2006, ji gredo zakonske zamudne obresti od tega dne dalje (prvi odstavek 299. člena OZ).
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovljeno dejansko stanje ustreza pojmu hudega ogrožanja ljudi, saj udeleženec na družinskih članih, predvsem nad bivšo ženo, izvaja ne le psihično, ampak tudi fizično nasilje ter jim resno grozi s smrtjo.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 287, 287/2, 350.
nepremoženjska škoda - deliktna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - konkretizacija pritožbenih očitkov - substancirana trditvena podlaga - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pritožnik ne zatrjuje nobenih ustreznih (konkretnih) razlogov, ki bi v zaključke sodišča prve stopnje porajali potreben dvom. Zgolj vztrajanje pri tožbenih trditvah ne zadošča.
Ker niso izkazani elementi, ki so potrebni za obstoj odškodninskega dejanskega stana (civilnega delikta), ni razloga za angažiranje izvedenca medicinske stroke, katerega postavitev je pritožnik v tožbi predlagal zaradi ugotovitve narave zatrjevanih poškodb oziroma nastale nepremoženjske škode.
prodaja v stečaju - neuspešna prodaja nepremičnine - neuspešna tretje javna dražba - nezavezujoče zbiranje ponudb
Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno zgolj pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Tri neuspešne javne dražbe kažejo, da premoženja, ki je predmet prodaje, ni bil pripravljen kupiti nihče niti za polovico ocenjene tržne vrednosti premoženja niti za 2/3 ocenjene likvidacijske vrednosti. Zato bi bilo zaradi pospešitve postopka prodaje smotrno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007731
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 1012. ZPP člen 285.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonska domneva - zloraba pravice do odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - nesorazmernost prevzetih obveznosti - osebno poroštvo - materialno procesno vodstvo
Zakon nikjer ne določa, da je treba ugotavljati dolžnikovo nepoštenost ali nevestnost. Dolžnikova poštenost in vestnost pri vložitvi predloga za začetek postopka odpusta obveznosti se preizkuša le skozi pogoje, ki morajo biti podani ob začetku postopka odpusta obveznosti. Če pogoji niso podani, sodišče predlog zavrne, ne da bi pri tem razpravljalo o nepoštenosti in nevestnosti dolžnika pri vložitvi predloga. Če pa so pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti podani, se dolžnikova poštenost in vestnost za vložitev predloga za odpust obveznosti domneva.
Pritožnik vztraja pri trditvah, da je ob reprogramih posojil izdajal tudi osebna poroštva, ker je bila to dodatna zahteva upnice. Če je osebno poroštvo dolžnik upnici na njeno zahtevo dal, pomeni, da se ji je dolg zavezal plačati. Da pa ob zatrjevanem finančnem stanju družb kreditojemalk in svojem lastnem premoženjskem stanju to ni bilo lahkomiselno, pritožnik tudi pritožbenega sodišča ni uspel prepričati. Na nepoznavanje prava se dolžnik neutemeljeno sklicuje, saj bi kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe moral vedeti, kaj pomeni podpis poroštva in menic.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper temelj terjatve - resničnost navedb v ugovoru
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji dne 9. 12. 1999). Take trdite pa je dolžnik podal, saj je ugovarjal terjatvi upnika tako po višini kot po temelju.
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za sodno ureditev meje - kriteriji za ureditev sporne meje - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - dokazna ocena - izostala dokazna ocena izpovedi priče - pomanjkljivi razlogi - ocena verodostojnosti priče
Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča.
nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe - načelo pomoči prava neuki stranki
Ker tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo tožbe in jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storila, ter jo tudi napotilo na brezplačno pravno pomoč, tožbe ni ustrezno dopolnila, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
delitev stvari v solastnini - način delitve - civilna delitev - pogoji za fizično delitev solastnine
Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007369
ZIZ člen 278, 278/1.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna določitev stikov - ustavitev postopka - vložitev predloga - nevložitev tožbe - ureditev stikov - rok za vložitev predloga
Ker upnik ni v roku vložil ustreznega predloga v zvezi z ureditvijo stikov med mladoletnimi otroci in dolžnico, je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00007572
ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.