CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00006784
ZPP člen 15, 116, 116/1, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/3, 19, 19/4. ZIZ člen 36.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v tujini - tuja pravna oseba kot dolžnik - seznanitev s pisanjem - pisanje v tujem jeziku - prevod listine - nepoznavanje tujega jezika - nepoznavanje prava - naknadna zavrnitev sprejema sodnega pisanja - primeren čas za pripravo obrambe - opredelitev do strankinih navedb - kršitev pravice do izjave - sodna praksa
Če naslovnik, ki je bil pravilno poučen o pravici do zavrnitve sodnega pisanja, te svoje pravice ne izkoristi, zaradi istih razlogov, kot bi mu omogočali zavrnitev sodnega pisanja (nepoznavanje jezika sodnega pisanja ter posledično nepoznavanje tujega prava in postopka), ne more biti upravičen do vrnitve v prejšnje stanje po četrtem odstavku 19. člena Uredbe št. 1393/2007 o vročanju pisanj.
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine sam po sebi dolžniku ne otežuje oziroma ne onemogoča dovolj zgodnje seznanitve s sodnim pisanjem (s sklepom o izvršbi), da bi si lahko pripravil obrambo (vložil ugovor).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007555
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 359, 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oprostilna kazenska sodba
V izreku napadene sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja poslovne goljufije. S sodbo sodišča prve stopnje je bil zato prekršen zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - opredelitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - višina obveznosti
Glede vsebine predloga po 134. členu ZIZ ni enotne sodne prakse. Vendar tudi del sodne prakse, ki zavzema stališče, da zgolj navedba zneska terjatve v predlogu ne zadostuje, ne zahteva, da bi moral upnik v predlogu navesti, koliko znaša vsak posamezni neodtegnjen znesek in kdaj ga dolžnik ni odtegnil in tudi ne izključuje, da je znesek, ki bi ga moral odtegniti in izplačati delodajalec enak obveznosti delavca, če obstajajo okoliščine, ki to utemeljujejo.
Sodišče prve stopnje je glede na višino terjatve upnika, čas, ki je potekel od pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo in neaktivnost dolžnika pravilno zaključilo, da so podane okoliščine, na podlagi katerih se je trditveno in dokazno breme o pravilnosti izvrševanja sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo, prevalilo na dolžnika, delavčevega delodajalca. Pri tem ne gre za nesorazmerno breme, saj je delodajalec tisti, ki razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi na delavčevo plačo.
Dolžnik odgovarja zgolj za zneske, ki jih ni odtegnil do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, njegova obveznost zato ne more biti višja od stanja delavčeve terjatve na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007731
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 1012. ZPP člen 285.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonska domneva - zloraba pravice do odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - nesorazmernost prevzetih obveznosti - osebno poroštvo - materialno procesno vodstvo
Zakon nikjer ne določa, da je treba ugotavljati dolžnikovo nepoštenost ali nevestnost. Dolžnikova poštenost in vestnost pri vložitvi predloga za začetek postopka odpusta obveznosti se preizkuša le skozi pogoje, ki morajo biti podani ob začetku postopka odpusta obveznosti. Če pogoji niso podani, sodišče predlog zavrne, ne da bi pri tem razpravljalo o nepoštenosti in nevestnosti dolžnika pri vložitvi predloga. Če pa so pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti podani, se dolžnikova poštenost in vestnost za vložitev predloga za odpust obveznosti domneva.
Pritožnik vztraja pri trditvah, da je ob reprogramih posojil izdajal tudi osebna poroštva, ker je bila to dodatna zahteva upnice. Če je osebno poroštvo dolžnik upnici na njeno zahtevo dal, pomeni, da se ji je dolg zavezal plačati. Da pa ob zatrjevanem finančnem stanju družb kreditojemalk in svojem lastnem premoženjskem stanju to ni bilo lahkomiselno, pritožnik tudi pritožbenega sodišča ni uspel prepričati. Na nepoznavanje prava se dolžnik neutemeljeno sklicuje, saj bi kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe moral vedeti, kaj pomeni podpis poroštva in menic.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - krivdna odgovornost - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravno ravnanje varnostnika - delo paznika v zaporu - zahteva za ukrepanje - nadzor nad zaporniki - obnašanje zapornika
Država ne more odgovarjati za vse, kar se zgodi v zaporu, zgolj zato, ker to sodi v področje njenega delovanja. Nasprotno stališče bi vodilo v njeno objektivno odgovornost, za kar ni podlage ne v OZ ne v Ustavi. Odgovornost je krivdna, z obrnjenim dokaznim bremenom: ne odgovarja, če dokaže, da so njeni zaposleni v danih okoliščinah ravnali, kot je treba. V obravnavanem primeru bi odgovarjala le, če bi se vedelo, da je zapornik nevaren (bodisi splošno vsem zapornikom bodisi konkretno tožniku), pa temu ni bilo tako, oziroma, če bi lahko zaposleni v zaporu preprečili dogodek, toda hipnega, zaradi katerega je tožniku nastala škoda, ni bilo mogoče preprečiti. Za nepričakovane dogodke, ki se zgodijo v nekaj trenutkih, država pač ne more odškodninsko odgovarjati.
zapuščinski postopek - pritožbene novote - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pritožnica imela vse možnosti, da bi že na zapuščinski obravnavi navedla, da so premičnine predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi. Gre torej za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.
Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.
skupno premoženje bivših zakoncev - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - pravica do odkupa stanovanja
Imetništvo stanovanjske pravice enega od zakoncev ob uveljavitvi pravice do odkupa po 117. členu SZ iz leta 1991, če je bil ta opravljen v času trajanja zakonske zveze, ne pomeni, da bonitete oziroma ugodnosti ob nakupu stanovanja po navedenem zakonu predstavljajo posebno premoženje tega zakonca in njegov poseben vložek k pridobitvi stanovanja.
Ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema je kogentne narave, zato zakonca ne moreta sporazumno vplivati na zakonsko določen premoženjski režim in odločati, kaj sodi v njuno skupno oziroma posebno premoženje in kakšni so deleži na skupnem premoženju. Zakonca imata le možnost, da kadarkoli v času trajanja zakonske zveze, sporazumno skupno premoženje razdelita. Takšen delilni sporazum pa mora biti sklenjen v predpisani obliki.
Določitev deležev v kupoprodajni pogodbi ne pomeni veljavnega delilnega sporazuma.
plačilo uporabnine - varstvo solastninske pravice - dogovor o uporabi nepremičnine - skrb za varstvo in vzgojo - protipravno vznemirjanje - dokazovanje - dejanje ni dokazano - privolitev v prikrajšanje
Dokler tožnik (pravno učinkovito) ne prekliče dovoljenja za uporabo stanovanja otrokom, ne more zahtevati plačila nadomestila za uporabo stanovanja s strani toženke. Dotlej je namreč treba šteti, da je v morebitno prikrajšanje privolil. Pravilen je zato zaključek sodbe, da ima toženka podlago za uporabo stanovanja v dogovoru pravdnih strank o skrbi za varstvo in vzgojo skupnih otrok in ohranitvi dotedanjega prebivališča otrok.
Tožnik ni dokazal, da ga toženka dejansko ovira oziroma onemogoča pri dostopu in uporabi stanovanja, v katerem biva.
osebni stečaj - preizkus terjatev, če ni stečajne mase - poznejši preizkus terjatev
Sodišče prve stopnje je o predlogu upravitelja, da se preizkus terjatev ne opravi, odločilo po prejemu in objavi otvoritvenega poročila. Relevantna dejstva, ki jih je navedlo v razlogih sklepa, izhajajo iz otvoritvenega poročila in iz upraviteljevega predloga. Sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa glede na podatke spisa ni imelo razloga za dvom v upraviteljeve ugotovitve, da dolžnik nima premoženja. S tem pa se izkaže, da ni neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da na podlagi podatkov v spisu ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. V kolikor pa bo prišlo v stečajno maso kakšno premoženje in se bodo izpolnili tudi pogoji za razdelitev (ali prenos premoženja na upnika), bo sodišče moralo spremeniti sklep, da se preizkus terjatev ne opravi, in upravitelja pozvati k predložitvi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
izterjava nedenarne terjatve - obračun plače - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun. Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.
Obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik nima pravnega interesa.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
ZKP člen 285e, 285e/3, 236, 236/1, 236/1-2, 236/4.
izločitev uradnega zaznamka - privilegirana priča
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izločilo uradni zaznamek z izjavo S.M. in zapisnik o njenem zaslišanju, ker je oškodovanka po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP kot hčerka obdolžene K.K. privilegirana priča, ki zoper mater ne želi pričati, kaznivi dejanji, ki sta očitani obdolžencema, pa sta med seboj tako povezani, da se njena izpovedba po naravi stvari, torej glede na obtožbeni očitek obema obdolžencema, ne da omejiti samo na enega od njiju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podan razlog iz četrtega odstavka 236. člena ZKP in je zato oškodovanka kot hčerka obdolženke oproščena dolžnosti pričevanja tudi proti obdolžencu. Gre namreč za en dogodek, ki bi naj bil storjen na njeno škodo, zaradi katerega je vložena obtožba zoper obdolženca in oškodovankino mater in zato njena izpovedba ni in ne more biti omejena le na ravnanje enega od njiju, saj njene izpovedbe zoper obdolženca ni mogoče ocenjevati, ne da bi se ob tem hkrati sklepalo o ravnanju obdolženke.
nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe - načelo pomoči prava neuki stranki
Ker tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo tožbe in jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storila, ter jo tudi napotilo na brezplačno pravno pomoč, tožbe ni ustrezno dopolnila, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
spor med dediči o veljavnosti oporoke - oporočno dedovanje - predmet oporoke - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - predhodno vprašanje
Iz pravnomočne sodne odločbe izhaja tako kaj bo predmet delitve kot tudi velikost solastnih deležev udeležencev tega postopka, zato pogojev za prekinitev nepravdnega postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja ni.
ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1. ZD člen 25, 25/1, 25/2, 27, 220.
zapisnik kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - nujni dedič - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža
Za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
Pravica do nujnega dednega deleža je dedna pravica, ki jo v zapuščinskem postopku dediči lahko uveljavljajo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbenem postopku.
Zapustnikovi nečaki ne sodijo v krog nujnih dedičev.
AO plus zavarovanje - zavarovalna pogodba - vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - pacta sunt servanda - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - avtomobilska odgovornost - prometna nezgoda - domneva o izmikanju preizkusu alkoholiziranosti
Vzrok za zdrs vozila v jarek so poleg zasneženega, ozkega, gladkega in vijugastega cestišča lahko tudi voznikove psihofizične sposobnosti, saj je splošno znano, da je zanesljivost in varnost vožnje odvisna od voznikovega psihofizičnega stanja, na katerega različne koncentracije alkohola različno vplivajo. Vzročna zveza med nastankom škodnega dogodka in uživanjem alkohola zato ni izključena.
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za pravilna, mogoče ugoditi.
Odvečna dikcija ″ugotovi se″ v prvem delu tožbenega zahtevka, ki sicer predstavlja oblikovalni tožbeni zahtevek, narave tega dela tožbenega zahtevka ne spreminja, in je ni mogoče razumeti v smislu, da gre za ugotovitveni zahtevek,
Ta pravda je tekla le zaradi obstoja zapadle terjatve tožeče stranke do drugo toženca I. S. in zgolj zaradi realizacije poplačila terjatve tožeče stranke do tega dolžnika, izročilno pogodbo pa sta kot izročevalca sklenila s prvo toženko, kot prevzemnico premoženja, tako dolžnik, t.j. drugo toženec kot tudi M. S., ki sta bila solastnika nepremičnin, na katere se je nanašala izročilna pogodba, vsak do 1/2. Ker pa morebitna terjatev tožeče stranke do M. S. po zavrženju tožbe zoper njo in po končno oblikovanem zahtevku tožeče stranke, s to tožbo ni zajeta, bi moralo to pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ustrezno upoštevati tudi sodišče prve stopnje, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen le v delu, ki se nanaša na dolžnika I. S., To pa pomeni, da se lahko neučinkovanje izročilne pogodbe izreče le v delu, ki se nanaša na I. S. (drugo toženca) in le na njegov solastniški delež nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.
delitev stvari v solastnini - način delitve - civilna delitev - pogoji za fizično delitev solastnine
Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.