delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - nedovoljen posek lesa
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da trditve predlagateljev o enostranskih posegih nasprotnega udeleženca v solastne nepremičnine (to je s poseki drevja v solastnih gozdovih), zaradi katerih sta oškodovana, dajejo podlago za prekinitev postopka. Tako je zato, ker te trditve, tudi če so resnične, ne dajejo podlage za sklep o tem, da je med udeleženci prišlo do spora o predmetu delitve ali o višini njihovih deležev. Solastna stvar se deli v stanju, v kakršnem je v trenutku odločanja. Do trenutka delitve je namreč skupna in morebitno zmanjševanje njene vrednosti zaradi dejanj posameznih solastnikov ne spreminja lastninskih razmerij. Resničnost dejanskih trditev o posekih utemeljuje le morebitni obligacijski zahtevek. Zaradi takega zahtevka pa prekinitev postopka ni potrebna.
ZD člen 8, 84, 84/1, 134, 222, 222/1. ZOR člen 107. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 11/1, 21, 21/1.
pozneje najdena oporoka - dedovanje na podlagi oporoke - dedovanje kmetij - zaščitena kmetija - prehod premoženja na dediče - dediščinska tožba - svoboda testiranja - oporočno razpolaganje - omejitev razpolaganja - kogentni pravni predpis - presoja veljavnosti oporoke - sprememba statusa kmetije
Oporoka je pravni posel za primer smrti, katerega pravni učinek nastopi šele z zapustnikovo smrtjo. Sklop dejstev, zaradi katerih se spreminjajo, prenehajo ali prenašajo pravice, je izpolnjen šele z zapustnikovo smrtjo. Z zapustnikovo smrtjo premoženje preide na dediče. Iz teh razlogov je vsebinsko presojo ne/veljavnosti oporoke zaradi nasprotovanja kogentnim predpisom o dedovanju kmetij nujno izvesti na dan zapustnikove smrti ter na dan izdaje sklepa o dedovanju in ne na dan sestave oporoke.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 287, 287/2, 350.
nepremoženjska škoda - deliktna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - konkretizacija pritožbenih očitkov - substancirana trditvena podlaga - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pritožnik ne zatrjuje nobenih ustreznih (konkretnih) razlogov, ki bi v zaključke sodišča prve stopnje porajali potreben dvom. Zgolj vztrajanje pri tožbenih trditvah ne zadošča.
Ker niso izkazani elementi, ki so potrebni za obstoj odškodninskega dejanskega stana (civilnega delikta), ni razloga za angažiranje izvedenca medicinske stroke, katerega postavitev je pritožnik v tožbi predlagal zaradi ugotovitve narave zatrjevanih poškodb oziroma nastale nepremoženjske škode.
OZ člen 40, 40/2, 86, 87, 88, 119, 569, 1012, 1019, 1019/3. ZFPPIPP člen 59, 296.
posojilna pogodba - pogodba o poroštvu - solidarno poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - glavni dolžnik in porok - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - delna ničnost - dopustna kavza - nedopusten nagib - oderuška pogodba - splošna gospodarska kriza - prijava terjatve v stečajni postopek - priznanje terjatev - res iudicata
Če je porok priglasil pogojno terjatev v stečajnem postopku, še ne pomeni, da ne more v posebni pravdi proti stečajnemu dolžniku in banki uveljavljati ničnosti pogodbe o poroštvu iz razloga nedopustnega nagiba.
Porok kot fizična oseba, ki je bil hkrati tudi direktor družbe, ki je vzela kredit, pa ne more uveljavljati ničnosti poroštvene izjave le iz razloga, da so ga zavedli, da poroštvene obveznosti ne bo treba izpolniti.
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za sodno ureditev meje - kriteriji za ureditev sporne meje - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - dokazna ocena - izostala dokazna ocena izpovedi priče - pomanjkljivi razlogi - ocena verodostojnosti priče
Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča.
lastne delnice - ničnost pravnega posla - pridobitev lastnih delnic
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila cena lastnih delnic po kateri je prvo tožena stranka lastne delnice s pogodbo z dne 17. 11. 2006 odsvojila, nižja od njihove pridobitne cene, je sodišče prve stopnje zaključilo, da pogoji, ki jih je določila skupščina ob izključitvi prednostne pravice niso bili izpolnjeni in je v skladu z določbo četrtega odstavka 247. člena ZGD-1 pravni posel o pridobitvi lastnih delnic ničen, saj bi uprava morala spoštovati prednostno pravico in lastne delnice ponuditi vsem delničarjem, kot ji to nalaga 221. člen v zvezi s členom 337 ZGD-1.
solastnina - nerazdeljena solastnina - dogovor o uporabi solastne stvari - pravica souporabe - samostojna stvar - skupni prostor - zahtevek za izročitev nepremičnine - zahtevek na izročitev v posest - nesklepčen tožbeni zahtevek
Čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka nima pravnega naslova za uporabo celotne kleti, ki pripada skupno stanovanjema obeh pravdnih strank, tožnica kot solastnica ne more zahtevati izročitve dela skupne kleti v izključno uporabo, temveč bi lahko zahtevala zgolj izročitev solastne kleti v souporabo. Stvar v solastnini namreč ni razdeljena, razdeljena je le lastninska pravica (65. člen SPZ). Vsak od solastnikov je upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju s svojim deležem. Dokler med solastniki ni sporazuma o uporabi solastne stvari, posamezni solastnik ne more zahtevati posesti točno določenega obsega nepremičnine. Tak tožbeni zahtevek ni sklepčen.
SPZ člen 44, 44/1, 99, 212, 217, 217/2, 217/3. ZGO-1 člen 2, 21, 22, 23.
stvarna služnost - priposestvovalna doba - prekarij - redno izvrševanje služnosti - pridobitev služnosti na javnem dobru - občasna vožnja - priposestvovanje stvarne služnosti - status grajenega javnega dobra - vznemirjanje služnostne pravice - nejasni razlogi - nasprotje o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do poglavitnega ugovora prve toženke, da služeči zemljišči predstavljata javni površini, namenjeni splošni uporabi za potrebe mestne tržnice, stojnic in parkiranja za vse občane, stranke tržnice in za potrebe poslovnih prostorov.
Lahko se priposestvujejo tudi občasne vožnje, vendar le, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00006868
ZPP člen 1, 13, 182. ZEN člen 8, 9, 47.
sodna ali upravna pristojnost - ni upravni postopek - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - razsojena stvar (res iudicata) - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - objektivna identiteta - evidentiranje nepremičnin - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - geodetska napaka
Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.
Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - opredelitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - višina obveznosti
Glede vsebine predloga po 134. členu ZIZ ni enotne sodne prakse. Vendar tudi del sodne prakse, ki zavzema stališče, da zgolj navedba zneska terjatve v predlogu ne zadostuje, ne zahteva, da bi moral upnik v predlogu navesti, koliko znaša vsak posamezni neodtegnjen znesek in kdaj ga dolžnik ni odtegnil in tudi ne izključuje, da je znesek, ki bi ga moral odtegniti in izplačati delodajalec enak obveznosti delavca, če obstajajo okoliščine, ki to utemeljujejo.
Sodišče prve stopnje je glede na višino terjatve upnika, čas, ki je potekel od pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo in neaktivnost dolžnika pravilno zaključilo, da so podane okoliščine, na podlagi katerih se je trditveno in dokazno breme o pravilnosti izvrševanja sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo, prevalilo na dolžnika, delavčevega delodajalca. Pri tem ne gre za nesorazmerno breme, saj je delodajalec tisti, ki razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi na delavčevo plačo.
Dolžnik odgovarja zgolj za zneske, ki jih ni odtegnil do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, njegova obveznost zato ne more biti višja od stanja delavčeve terjatve na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ.
delitev stvari v solastnini - način delitve - civilna delitev - pogoji za fizično delitev solastnine
Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007369
ZIZ člen 278, 278/1.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna določitev stikov - ustavitev postopka - vložitev predloga - nevložitev tožbe - ureditev stikov - rok za vložitev predloga
Ker upnik ni v roku vložil ustreznega predloga v zvezi z ureditvijo stikov med mladoletnimi otroci in dolžnico, je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00006784
ZPP člen 15, 116, 116/1, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/3, 19, 19/4. ZIZ člen 36.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v tujini - tuja pravna oseba kot dolžnik - seznanitev s pisanjem - pisanje v tujem jeziku - prevod listine - nepoznavanje tujega jezika - nepoznavanje prava - naknadna zavrnitev sprejema sodnega pisanja - primeren čas za pripravo obrambe - opredelitev do strankinih navedb - kršitev pravice do izjave - sodna praksa
Če naslovnik, ki je bil pravilno poučen o pravici do zavrnitve sodnega pisanja, te svoje pravice ne izkoristi, zaradi istih razlogov, kot bi mu omogočali zavrnitev sodnega pisanja (nepoznavanje jezika sodnega pisanja ter posledično nepoznavanje tujega prava in postopka), ne more biti upravičen do vrnitve v prejšnje stanje po četrtem odstavku 19. člena Uredbe št. 1393/2007 o vročanju pisanj.
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine sam po sebi dolžniku ne otežuje oziroma ne onemogoča dovolj zgodnje seznanitve s sodnim pisanjem (s sklepom o izvršbi), da bi si lahko pripravil obrambo (vložil ugovor).
OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - krivdna odgovornost - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravno ravnanje varnostnika - delo paznika v zaporu - zahteva za ukrepanje - nadzor nad zaporniki - obnašanje zapornika
Država ne more odgovarjati za vse, kar se zgodi v zaporu, zgolj zato, ker to sodi v področje njenega delovanja. Nasprotno stališče bi vodilo v njeno objektivno odgovornost, za kar ni podlage ne v OZ ne v Ustavi. Odgovornost je krivdna, z obrnjenim dokaznim bremenom: ne odgovarja, če dokaže, da so njeni zaposleni v danih okoliščinah ravnali, kot je treba. V obravnavanem primeru bi odgovarjala le, če bi se vedelo, da je zapornik nevaren (bodisi splošno vsem zapornikom bodisi konkretno tožniku), pa temu ni bilo tako, oziroma, če bi lahko zaposleni v zaporu preprečili dogodek, toda hipnega, zaradi katerega je tožniku nastala škoda, ni bilo mogoče preprečiti. Za nepričakovane dogodke, ki se zgodijo v nekaj trenutkih, država pač ne more odškodninsko odgovarjati.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pritožnik izhaja iz zmotnega stališča, da je za presojo utemeljenosti ugovornega razloga v danem primeru odločilno le, kakšna je bila višina zavarovanja kredita. Pri presoji, ali je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, je namreč potrebno upoštevati tudi ostale obveznosti, ki jih je dolžnik imel ob najetju kredita in presojati, ali je z dohodki, ki jih je prejemal ob sklenitvi kreditne pogodbe, bil sposoben poravnavati te obveznosti in obveznosti iz kredita. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je imel dolžnik še vrsto drugih obveznosti, ki jih očitno bi bil sposoben poravnati.
dedovanje zaščitenih kmetij - določitev dediča zaščitene kmetije - uporaba kriterijev - usposobljenost za kmetijsko dejavnost
Sodedič, ki ima status kmeta in se že vrsto let ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edinim poklicem, je bolje usposobljen za delo na kmetiji kot pritožnica, ki je sicer vse življenje živela na kmetiji, vendar pa to ni bila njena osrednja dejavnost, s katero se je v življenju ukvarjala.
Namen zakonskih omejitev pri dedovanju je v preprečitvi drobitve zaščitenih kmetij, omogočanju njihovega prevzema pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, in v ustvarjanju možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - udarnina glave
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije, izpovedi tožnice in izvedenskega mnenja v pravdi določenega izvedenca medicinske stroke dr. A. K. ugotovilo, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela udarnino glave in udarnino desnega kolena, kar ni pritožbeno izpodbijano.