plačilo uporabnine - varstvo solastninske pravice - dogovor o uporabi nepremičnine - skrb za varstvo in vzgojo - protipravno vznemirjanje - dokazovanje - dejanje ni dokazano - privolitev v prikrajšanje
Dokler tožnik (pravno učinkovito) ne prekliče dovoljenja za uporabo stanovanja otrokom, ne more zahtevati plačila nadomestila za uporabo stanovanja s strani toženke. Dotlej je namreč treba šteti, da je v morebitno prikrajšanje privolil. Pravilen je zato zaključek sodbe, da ima toženka podlago za uporabo stanovanja v dogovoru pravdnih strank o skrbi za varstvo in vzgojo skupnih otrok in ohranitvi dotedanjega prebivališča otrok.
Tožnik ni dokazal, da ga toženka dejansko ovira oziroma onemogoča pri dostopu in uporabi stanovanja, v katerem biva.
osebni stečaj - preizkus terjatev, če ni stečajne mase - poznejši preizkus terjatev
Sodišče prve stopnje je o predlogu upravitelja, da se preizkus terjatev ne opravi, odločilo po prejemu in objavi otvoritvenega poročila. Relevantna dejstva, ki jih je navedlo v razlogih sklepa, izhajajo iz otvoritvenega poročila in iz upraviteljevega predloga. Sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa glede na podatke spisa ni imelo razloga za dvom v upraviteljeve ugotovitve, da dolžnik nima premoženja. S tem pa se izkaže, da ni neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da na podlagi podatkov v spisu ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. V kolikor pa bo prišlo v stečajno maso kakšno premoženje in se bodo izpolnili tudi pogoji za razdelitev (ali prenos premoženja na upnika), bo sodišče moralo spremeniti sklep, da se preizkus terjatev ne opravi, in upravitelja pozvati k predložitvi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za sodno ureditev meje - kriteriji za ureditev sporne meje - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - dokazna ocena - izostala dokazna ocena izpovedi priče - pomanjkljivi razlogi - ocena verodostojnosti priče
Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - udarnina glave
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije, izpovedi tožnice in izvedenskega mnenja v pravdi določenega izvedenca medicinske stroke dr. A. K. ugotovilo, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela udarnino glave in udarnino desnega kolena, kar ni pritožbeno izpodbijano.
Ob snežnih padavinah poledenela in spolzka tla v zimskih razmerah predstavljajo vsakodnevno običajno nevarnost, s katero morajo pešci računati, ne pa nevarne stvari v smislu 131. člena OZ. Ker je zavarovanec toženke storil vse, kar je moral, da bi tveganje za poškodbe omejil (opravil je celo dodatni preventivni posip), mu odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče pripisati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00006784
ZPP člen 15, 116, 116/1, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/3, 19, 19/4. ZIZ člen 36.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v tujini - tuja pravna oseba kot dolžnik - seznanitev s pisanjem - pisanje v tujem jeziku - prevod listine - nepoznavanje tujega jezika - nepoznavanje prava - naknadna zavrnitev sprejema sodnega pisanja - primeren čas za pripravo obrambe - opredelitev do strankinih navedb - kršitev pravice do izjave - sodna praksa
Če naslovnik, ki je bil pravilno poučen o pravici do zavrnitve sodnega pisanja, te svoje pravice ne izkoristi, zaradi istih razlogov, kot bi mu omogočali zavrnitev sodnega pisanja (nepoznavanje jezika sodnega pisanja ter posledično nepoznavanje tujega prava in postopka), ne more biti upravičen do vrnitve v prejšnje stanje po četrtem odstavku 19. člena Uredbe št. 1393/2007 o vročanju pisanj.
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine sam po sebi dolžniku ne otežuje oziroma ne onemogoča dovolj zgodnje seznanitve s sodnim pisanjem (s sklepom o izvršbi), da bi si lahko pripravil obrambo (vložil ugovor).
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - opredelitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - višina obveznosti
Glede vsebine predloga po 134. členu ZIZ ni enotne sodne prakse. Vendar tudi del sodne prakse, ki zavzema stališče, da zgolj navedba zneska terjatve v predlogu ne zadostuje, ne zahteva, da bi moral upnik v predlogu navesti, koliko znaša vsak posamezni neodtegnjen znesek in kdaj ga dolžnik ni odtegnil in tudi ne izključuje, da je znesek, ki bi ga moral odtegniti in izplačati delodajalec enak obveznosti delavca, če obstajajo okoliščine, ki to utemeljujejo.
Sodišče prve stopnje je glede na višino terjatve upnika, čas, ki je potekel od pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo in neaktivnost dolžnika pravilno zaključilo, da so podane okoliščine, na podlagi katerih se je trditveno in dokazno breme o pravilnosti izvrševanja sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo, prevalilo na dolžnika, delavčevega delodajalca. Pri tem ne gre za nesorazmerno breme, saj je delodajalec tisti, ki razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi na delavčevo plačo.
Dolžnik odgovarja zgolj za zneske, ki jih ni odtegnil do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, njegova obveznost zato ne more biti višja od stanja delavčeve terjatve na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ.
OZ člen 40, 40/2, 86, 87, 88, 119, 569, 1012, 1019, 1019/3. ZFPPIPP člen 59, 296.
posojilna pogodba - pogodba o poroštvu - solidarno poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - glavni dolžnik in porok - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - delna ničnost - dopustna kavza - nedopusten nagib - oderuška pogodba - splošna gospodarska kriza - prijava terjatve v stečajni postopek - priznanje terjatev - res iudicata
Če je porok priglasil pogojno terjatev v stečajnem postopku, še ne pomeni, da ne more v posebni pravdi proti stečajnemu dolžniku in banki uveljavljati ničnosti pogodbe o poroštvu iz razloga nedopustnega nagiba.
Porok kot fizična oseba, ki je bil hkrati tudi direktor družbe, ki je vzela kredit, pa ne more uveljavljati ničnosti poroštvene izjave le iz razloga, da so ga zavedli, da poroštvene obveznosti ne bo treba izpolniti.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 287, 287/2, 350.
nepremoženjska škoda - deliktna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - konkretizacija pritožbenih očitkov - substancirana trditvena podlaga - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pritožnik ne zatrjuje nobenih ustreznih (konkretnih) razlogov, ki bi v zaključke sodišča prve stopnje porajali potreben dvom. Zgolj vztrajanje pri tožbenih trditvah ne zadošča.
Ker niso izkazani elementi, ki so potrebni za obstoj odškodninskega dejanskega stana (civilnega delikta), ni razloga za angažiranje izvedenca medicinske stroke, katerega postavitev je pritožnik v tožbi predlagal zaradi ugotovitve narave zatrjevanih poškodb oziroma nastale nepremoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006432
OZ člen 179. ZOdv člen 17, 17/5. - tarifna številka 39, 39-2, 39-3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - nagrada za sestavo vloge - nagrada za posvet s stranko
Ker gre pri tožnici za zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdvT pravilno priznalo nagrado po 2. in 3. točki tar. št. 39 OT v polovičnem znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
spor majhne vrednosti - nedovoljen posek lesa - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vrednost odvzetega predmeta - neupravičena obogatitev - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - prepozne trditve
Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju šteje, da je trditvena (in dokazna) podlaga tožnika zadostna, da omogoča preizkus tožbenega zahtevka, pri čemer naj utemeljenost tožbenega zahtevka preizkuša v okviru trditvene podlage toženca. V ponovljenem postopku naj presodi, ali je toženčev posek dreves kljub logarjevi prepovedi mogoče šteti za protipraven v smislu določbe 131. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007731
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 1012. ZPP člen 285.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonska domneva - zloraba pravice do odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - nesorazmernost prevzetih obveznosti - osebno poroštvo - materialno procesno vodstvo
Zakon nikjer ne določa, da je treba ugotavljati dolžnikovo nepoštenost ali nevestnost. Dolžnikova poštenost in vestnost pri vložitvi predloga za začetek postopka odpusta obveznosti se preizkuša le skozi pogoje, ki morajo biti podani ob začetku postopka odpusta obveznosti. Če pogoji niso podani, sodišče predlog zavrne, ne da bi pri tem razpravljalo o nepoštenosti in nevestnosti dolžnika pri vložitvi predloga. Če pa so pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti podani, se dolžnikova poštenost in vestnost za vložitev predloga za odpust obveznosti domneva.
Pritožnik vztraja pri trditvah, da je ob reprogramih posojil izdajal tudi osebna poroštva, ker je bila to dodatna zahteva upnice. Če je osebno poroštvo dolžnik upnici na njeno zahtevo dal, pomeni, da se ji je dolg zavezal plačati. Da pa ob zatrjevanem finančnem stanju družb kreditojemalk in svojem lastnem premoženjskem stanju to ni bilo lahkomiselno, pritožnik tudi pritožbenega sodišča ni uspel prepričati. Na nepoznavanje prava se dolžnik neutemeljeno sklicuje, saj bi kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe moral vedeti, kaj pomeni podpis poroštva in menic.
V skladu s 132. členom ZZZDR bi bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku za znižanje preživnine le v primeru, če bi tožnik dokazal, da se je po določitvi preživnine za toženca s sodbo P 1858/2011-IV z dne 18. 9. 2012 vrednostno razmerje med toženčevimi potrebami in preživninskimi zmožnostmi njegovih staršev spremenilo v škodo tožnika, pri čemer so relevantne zgolj bistvene spremembe, v konkretnem primeru torej le bistveno poslabšanje materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika kot preživninskega zavezanca. Tožnik takšnih spremenjenih okoliščin ni dokazal.
spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.
Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00007572
ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.