spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - skrbnost stranke - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Vsaka stranka je dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. V konkretnem primeru dolžna skrbnost zahteva, da stranka pogodbo in splošne pogoje pred podpisom pogodbe prebere. Očitki toženca tožnici so zato neutemeljeni. Prav tako so ob ugotovljenih dejstvih neutemeljene navedbe, da je ponudnik storitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dolžan nasprotni stranki bolj podrobno predstavljati ključne točke pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006682
ZIZ člen 226, 226/2, 270. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - začasna odredba - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - pravica do izjave
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče z obrazložitvijo, da ta ne bo izpovedala drugače, kot je navajala že tožnica in bo le potrdila tožničine navedbe. Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da je sodišče že prepričano v nasprotno oziroma, da izpovedba priče ne bi uspela omajati nasprotnih dokazov, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, s katero je tožnica dokazovala pravno pomembno dejstvo, katerega dokazanost bi lahko privedla do drugačne rešitve spora. Izpodbijani del sklepa je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - postopek vzpostavitve etažne lastnine - postopek za določitev pripadajočega zemljišča - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - skupni del stavbe - uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
V konkretnem primeru ni sporno, da stavba stoji na vseh treh parcelah, kakor tudi ne, da so v zemljiški knjigi vse že vpisane kot splošni skupni del stavbe. V skladu s povedanim je sodišče prve stopnje povsem pravilno in zakonito vse tri določilo kot pripadajoče zemljišče. Ni bilo namreč ugotovljeno, da bi na parcelah stalo več stavb niti, da bi med udeleženci postopka obstajal spor o obsegu pripadajočega zemljišča.
spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.
Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.
OZ člen 270. ZPP člen 165, 165/2, 214, 214/2, 355.
sklepčnost tožbe - delna izpolnitev obveznosti - pavšalno prerekanje - domneva resničnosti - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožena stranka tožbenemu zahtevku zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke o vrsti storitve in času opravljene storitve, ni mogla konkretizirano nasprotovati. Ker je tožena stranka še spornemu delu zahtevku nasprotovala zgolj pavšalno, se dejstva, da je tožeča stranka za toženo stranko opravila storitev in ji zato izstavila račun, štejejo za priznana. Ob vpogledu v račun, iz katerega izhaja, da je bila vrsta storitve montaža, in datum opravljene storitve, je sodišče prve stopnje zmotno kot odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka upoštevalo, da tožeča stranka ni podala še izrecnih trditev o vrsti in času opravljene storitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007371
ZPP člen 315, 315/1. OZ člen 6, 10, 131, 164, 164/1, 631.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - pasivna legitimacija DARS - načelo prepovedi povzročanja škode - načelo vestnosti in poštenja - povrnitev premoženjske škode - zapadlost škode - javna naročila - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu
Tožnici je nastala škoda s tem, da toženka ni unovčila bančne garancije. Vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem (opustitvijo) toženke zato pomeni plačilo zneska, ki bi ga plačala banka na podlagi garancije. Če bi toženka unovčila garancijo, bi banka garant pridobila (na podlagi njunega pogodbenega razmerja) terjatev do S. d.d. v višini izplačanih zneskov in bi jo (lahko) uveljavljala v stečajnem postopku nad S. d.d. Odgovor na vprašanje, v kakšnem deležu bi bila banka poplačana, za odločitev v tej zadevi ne more biti pomemben. Odškodninska terjatev tožnice do toženke je osamosvojena in ni v konkurenci s stečajnim postopkom glavnega izvajalca
URS člen 26.. OZ člen 131, 148, 352.. ZD člen 141, 222.. ZPP člen 72, 72/2, 337.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - pravnomočni sklep o dedovanju - dedovanje na podlagi zakona - naknadno najdena oporoka - razglasitev oporoke - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - dediščinska tožba - zastaranje odškodninske terjatve
Dokler posameznik ne izkoristi vseh pravnih možnosti, ki jih ima na voljo ter posledično zaradi njegovega lastnega ravnanja nastane škoda, se ne more uspešno sklicevati na odškodninsko odgovornost države za ravnanje njenega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00007232
ZPP člen 347, 347/3, 347/4, 347/5. OZ člen 9, 472. SZ-1 člen 68, 71.
pogodba o poslovnem sodelovanju - upravnik - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - pasivna legitimacija - izpolnitev pogodbene obveznosti - stroški ogrevanja - delitev stroškov - delilnik stroškov toplotne energije
Upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so (sicer) namenjene etažnim lastnikom.
Pogodba o dobavi in montaži radijskih delilnikov toplote je bila sklenjena v imenu in za račun etažnih lastnikov in bodo zato v končni posledici plačniki opravljenih storitev etažni lastniki. Ker pa je tožena stranka (kot upravnik) v razmerju do tožeče stranke (kot dobavitelja) prevzela obveznost, da bo zagotovila sredstva za poravnavo njenih računov, pa lahko plačilo v tem postopku vtoževane terjatve zahteva od nje.
Z dobavo in vgradnjo delilnikov ter predložitvijo korekturnih faktorjev je tožeča strank omogočila delovanje sistema delilnikov, na podlagi katerega bi bilo mogoče obračunati stroške ogrevanja. Opustitev izvedbe testnih meritev in testnega obračuna tega ne spremeni.
Četudi je tožnik kot pravni laik po lastnih navedbah zmotno domneval, da za plačevanje provizij obstaja njemu neznana podlaga, to še ne pomeni, da je provizije plačeval v zmoti. V konkretnem primeru pa tudi sicer ni mogoče govoriti o zmoti, saj je bilo tožniku pojasnjeno, zakaj plačuje provizijo, tudi sam pa je izpovedal, da je vedel, da jo plačuje.
ZNPPol člen 6, 52, 52/5. ZKP člen 149.a, 149.a/3, 285.e.
predlog za izločitev dokazov - prikriti policijski ukrepi - tajno opazovanje - pregled osebnega vozila - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja
Policista dne 12. 8. 2016 nista uporabljala nobenih tehničnih naprav, celotno dogajanje, ki je kazalo na izvrševanje kaznivega dejanja, pa sta zaznala le z lastnim opazovanjem in vse to ustrezno dokumentirala - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 12. 8. 2016. Vsled navedenega sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v pravilnost delovanja obeh policistov in v zakonitost pridobljenih dokazov, pri čemer je za njuno delovanje zadostoval že sum, da bo izvršeno kaznivo dejanje, kar je nižja stopnja od utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti tajno opazovanje kot prikriti ukrep, določen v 149.a členu ZKP.
To posojilo je tako imenovano kapitalsko posojilo, ki ni prepovedano in ga je treba izpolniti tako, kot glasi (prvi odstavek 125. člena OZ). Tudi 498. člen ZGD-1 takega kapitalskega posojila ne prepoveduje, le ureja razmerje med družbo (posojilojemalko) in družbenikom (posojilodajalcem), če se nad družbo začne stečajni postopek. Zaradi stečaja se tudi ni spremenila pravna značilnost teh terjatev. Zakonska posledica stečaja je bila le ta, da v razmerju do stečajnega dolžnika terjatev dobila naravo podrejenih terjatev.
Tožeča stranka je trdila le, da idejne zasnove ni naročila in da je tožena stranka ni izdelala, to pa so ugovori, ki so usmerjeni v izpodbijanje temelja, ne pa višine terjatve. Posledično je sodišče prve stopnje višino terjatve pravilno štelo za priznano/nesporno (drugi odstavek 214. člena ZPP). V takšnem primeru pa do dokaznega postopka niti ne pride, saj se priznanih dejstev ne dokazuje (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Izstavitev, prejem in (ne)knjiženje računa ni pogoj za obstoj obveznosti oziroma nastanek terjatve in/ali njeno veljavnost.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sodbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
privatizacija - stanovanjska pravica - nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja po SZ - pravica do uporabe stanovanja - izpraznitev stanovanja po SZ - stroški postopka
Glede na temeljno načelo privatizacije, ki izenačuje pravico do odkupa stanovanja za vse tiste občane, ki so bili na dan uveljavitve SZ imetniki stanovanje pravice, ter upoštevaje dejstvo, da je prvi toženec izbral opcijo odkupa stanovanja, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča, da v konkretni zadevi, kljub temu da toženca nimata sklenjene najemne pogodbe in da za uporabo spornega stanovanja plačujeta uporabnino, ni mogoče govoriti o nezakoniti uporabi spornega stanovanja. Vse dokler tožnica prvemu tožencu ne bo omogočila odkupa stanovanja, ima slednji skupaj z drugo toženko pravico uporabljati sporno stanovanje.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - stečajna masa
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine. Izjemne okoliščine so določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP (stečajni dolžnik nima prejemkov ali so neznatni in ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen prejemati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti). Dolžnik pa takih izjemnih okoliščin ni zatrjeval, še več, v teku je postopek ugotavljanja skupnega premoženja, na podlagi katerega dolžnik utegne pridobiti solastni delež na nepremičnini, po GURS ocenjeni na 250.000,00 EUR.
končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti
Višje sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi želi pritožnik v bistvu povedati, da naj se postopek odpusta obveznosti ponovno opravi in se mu obveznosti odpustijo, ker je bil predhodni postopek odpusta obveznosti končan zaradi napake, ki se mu je pripetila. O zavrnitvi odpusta obveznosti je pravnomočno odločeno in vanjo v tej fazi postopka ni dovoljeno poseči.
ZKP člen 144. ZDU-1 člen 1, 14. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - status oškodovanca - Republika Slovenija - delodajalec - ministrstvo - pravna oseba - upravni organ
Sodišče prve stopnje je status oškodovanca v postopku skladno z določbo 144. člena ZKP pravilno priznalo Republiki Sloveniji kot delodajalcu obdolženca po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 3. 2012, saj so bile s storitvijo očitanega kaznivega dejanja prekršene njene premoženjske pravice. Pritožnik neutemeljeno trdi, da je oškodovano Ministrstvo ..., kjer je obdolženec opravljal delo, saj je ministrstvo kot upravni organ le del državne uprave (1. in 14. člen Zakona o državni upravi), pravna oseba, ki je bila z dejanjem oškodovana, pa je Republika Slovenija. Pri tem za presojo ni bistveno, da ministrstvu pripada določen delež proračunskega denarja, saj predstavlja razporeditev proračunskih sredstev po posameznih državnih organih zgolj notranjo (interno) alokacijo državnih sredstev v sicer enotnem državnem proračunu.
stroški postopka o prekršku - nagrada zagovornika - obrazložena vloga
Tudi z vidika vsebine vloge z dne 26. 9. 2107, ki vsebuje obsežne in obrazložene opredelitve do dejanskih in pravnih vidikov nadaljnjega vodenja postopkov o prekršku ter do podanih predlogov in dokazov predlagatelja postopka, te vloge ni mogoče šteti le kot obrazložen dopis, temveč kot obrambno vlogo tj. drugo obrazloženo vlogo, za katero zagovorniku v skladu z drugo in tretjo alinejo 2. točke tar. št. 37 Odvetniške tarife pripada nagrada v priglašeni višini 300 točk.
cena komunalnih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstev - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - vročanje opomina - vročanje sodnih pisanj - seznanitev s pisanjem
Ker je toženec lastnik nepremičnine na območju občine in povzročitelj komunalnih odpadkov, je zavezanec za plačilo stroškov odvoza komunalnih odpadkov, ki jih ima izvajalec gospodarske javne službe.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1. ZPP člen 212, 316, 316/1.
regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - pripoznava tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je namen regulacijske začasne odredbe v tem, da do izdaje končne sodne odločbe začasno uredi razmerje med pravdnima strankama, se izdaja predmetne začasne odredbe izkaže kot nepotrebna, saj bo tožnik s svojim tožbenim zahtevkom na ugotovitev stvarne služnosti v celoti uspel, ker sta toženca tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo dejansko pripoznala (prvi odstavek 316. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je o načinu izvršitve denarne kazni odločilo v okviru določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da v primeru, če se denarna kazen na da prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Stranska denarna kazen je bila torej le prišteta k izrečeni enotni glavni kazni ter v ničemer spremenjena, pa zato v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da pri tem v izreku tudi ni določen način njene izvršitve v primeru njene prisilne neizterljivosti, nima za posledico nezakonitost izreka napadene sodbe, v katerem je odločeno, da se denarna kazen izvrši tako, da se določi 100 dni zapora. Sodišče prve stopnje je odločilo le o načinu izvršitve denarne kazni, za katero je ugotovilo, da je bila izrečena s pravnomočno sodbo, da je obsojenka ni plačala in da se denarna kazen tudi ni dala prisilno izterjati.