ZKP člen 144. ZDU-1 člen 1, 14. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - status oškodovanca - Republika Slovenija - delodajalec - ministrstvo - pravna oseba - upravni organ
Sodišče prve stopnje je status oškodovanca v postopku skladno z določbo 144. člena ZKP pravilno priznalo Republiki Sloveniji kot delodajalcu obdolženca po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 3. 2012, saj so bile s storitvijo očitanega kaznivega dejanja prekršene njene premoženjske pravice. Pritožnik neutemeljeno trdi, da je oškodovano Ministrstvo ..., kjer je obdolženec opravljal delo, saj je ministrstvo kot upravni organ le del državne uprave (1. in 14. člen Zakona o državni upravi), pravna oseba, ki je bila z dejanjem oškodovana, pa je Republika Slovenija. Pri tem za presojo ni bistveno, da ministrstvu pripada določen delež proračunskega denarja, saj predstavlja razporeditev proračunskih sredstev po posameznih državnih organih zgolj notranjo (interno) alokacijo državnih sredstev v sicer enotnem državnem proračunu.
spor majhne vrednosti - obvezna lokalna javna služba - ugovor pasivne legitimacije - odvajanje komunalnih odpadnih voda - zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme
Ob ugovoru, da komunalne storitve sploh niso bile opravljene, sklicevanje na zakonske obveznosti iz naslova plačevanja komunalnih storitev in okoljske dajatve in golo pojasnjevanje strukture zaračunane ocene, oprte na cenik storitev, ne zadošča.
terjatev zavarovana z zastavno pravico - zaznamba hipoteke - zaznamba spremembe obrestne mere - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo
13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve. Če je obrestna mera zvišana, se torej takšna sprememba vpiše le, če je ustanovljena za to razliko (zvišanje terjatve) nova hipoteka.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 453, 458, 458/1, 495, 495/1. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - pritožbena novota - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Pritožnik uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu ZPP v zvezi z določbo 7. člena ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.
Pritožbena navedba, da je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč, nima opore v podatkih spisa, niti ni izkazana v pritožbi. Zgolj pavšalno navajanje, da ji je pooblaščenka tožeče stranke v komunikaciji s pooblaščenko tožene stranke omenila, da tožečo stranko zastopa po določbah ZBPP, brez predlaganja dokazov o resničnosti le-tega, pritožbenega sodišče ne prepriča.
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje - postavitev novega izvedenca - razpravno načelo
Res je po 190. členu OZ neupravičeno pridobljeno korist treba vrniti, vendar je tožničino tezo, da je sporne storitve preplačala v zmoti, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Ker je tožnica vedela za dejansko število uporabnikov, znesek na računu pa je ostajal enak oziroma se ni znižal, se je brez dvoma zavedala, kaj plačuje. Spornih obveznosti torej ni izpolnila v dvomu, pač pa je očitno privolila v svoje prikrajšanje, zato ni upravičena do vračila (191. člen OZ). Vprašanje, ali si je pridržala pravico zahtevati nazaj, se ob tem izkaže za nepomembno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - sodna razveza - denarno nadomestilo - II. kategorija invalidnosti
Ob upoštevanju dejstva, da je bil tožniku rok za dokončanje poklicne rehabilitacije podaljšan do 30. 9. 2016, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka v izredni odpovedi tožniku neutemeljeno očitala, da je namerno huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker poklicne rehabilitacije ni zaključil do 31. 3. 2016.
V obravnavanem primeru, ko gre za ugotavljanje invalidnosti, je v predlogu za izdajo začasne odredbe potrebno izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enake tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob izkazani vsaj še eni izmed predpostavk določeni v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pomeni, da terjatev v konkretnem primeru predstavlja ugotovitev nastanka invalidnosti III. kategorije s potrebno časovno oziroma podredno časovno in stvarno omejitvijo.
Vsaka škoda, še zlasti, če se jo da nadomestiti in če gre za spremenjene okoliščine, ni mogoče šteti za nenadomestljivo škodo. Tako ob ugotovitvi posebne komisije, da so podani utemeljeni razlogi, da delodajalec ne more izpolniti svojih dolžnosti do delovnega invalida, ni mogoče govoriti o nenadomestljivi škodi.
vsebina spora - odločanje v pravdnem postopku - pravila postopka - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - skupna lastnika - pravni naslov
V tožbi tožnik ni predlagal razdružitve skupne lastnine, o čemer se odloča v nepravdnem postopku, ampak s tožbo od zemljiškoknjižnega (skupnega) lastnika zahteva, da se ugotovi obstoj solastninske pravice glede vsake od nepremičnin v polovičnem deležu. O taki zadevi se odloča v pravdnem postopku.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - neizvedba predlaganih dokazov
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
stroški v nepravdnem postopku - krivdno načelo - umik predloga v nepravdnem postopku - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Ob odsotnosti trditvene podlage, da je šlo pri vložitvi predloga v nepravdnem postopku za šikaniranje, ZNP ne nudi zakonske podlage za odločanje o stroških po umiku predloga. V takem primeru je podlaga 413. člen ZPP, kjer sodišče pretehta vse okoliščine primera in pojasni, zakaj je odločilo po prostem preudarku ter kakšen rezultat je ta prosti preudarek prinesel.
SZ-1 člen 30. - člen 25, 26, 27. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - stroški dobavitelja - stroški upravljanja - porazdelitev dokaznega bremena - razdelitev stroškov - ključ delitve stroškov - zavezanec za plačilo stroškov - dolžnost etažnih lastnikov - najemna pogodba - solastnina etažnih lastnikov - pravočasne trditve - pravočasen dokaz - delilnik stroškov za dobavo toplotne energije
Za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, so odgovorni etažni lastniki v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen, če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače.
Ker iz najemne pogodbe (za najem stanovanja v solasti etažnih lastnikov) izhaja, da jo je podpisala tožnica po pooblastilu etažnih lastnikov, pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da so se etažni lastniki na ta način odpovedali ločenemu zaračunavanju obratovalnih stroškov najemnikom.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, z neupoštevanjem trditev in dokaznih predlogov glede razdelitve toplotne energije, pa je tudi poseglo v tožničino pravico do izjave. Toženka pa je v pobot uveljavljala tudi določen znesek iz naslova zbranih najemnin, ki naj bi jih tožnica zbirala in zadrževala brez pravne podlage, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo.
Tožena stranka pritožbe zoper navedeni sklep ni vložila (pravočasno), zato je slednji postal pravnomočen. Izpodbijanje v pritožbi zoper v uvodu te odločbe navedeni sklep tako ni mogoče, tudi sicer pa višje sodišče poudarja, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. S pavšalnim ugovorom, da toženi stranki sklep ni bil vročen in da je prejela pošiljko z vsebino, ki ni namenjena njej, bremenu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da domnevne pošiljke, ki ji ni bila namenjena, ni predložila k pritožbi.
Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca.
Toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel.
Sodišče prve stopnje je presojalo dolžnikov premoženjski položaj premalo celovito, saj ni upoštevalo določila tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, v katerem je določeno, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagajo, ne upošteva.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - priglasitev stroškov postopka
Ob konkurenci vsebine vlog o stroških, ki jih je podala tožena stranka, prevlada kasnejša vloga, s katero je tožena stranka sodišču sporočila, da z umikom soglaša in ne priglaša stroškov.
Tožnica trditev o tem, da je lastnoročna oporoka z dne 28. 11. 2005 ponarejena, ker je naj ne bi napisala pokojna K.P., ni uspela dokazati, saj je bilo z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno nasprotno, da je lastnoročna oporoka K.P. pristna in ni ponarejena.
nujna pot - pooblaščenec za prejemanje pisanj - predujem - predujem za kritje stroškov - prošnja za podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - odvetniški stroški - zahteva upnika za povrnitev stroškov - izplačilo v breme proračuna sodišča
Izvršiteljevo plačilo za delo in stroške se, kadar je upniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, opravi v breme proračuna, zato ni pravne podlage, da bi sodišče ugodilo upničinemu zahtevku za povrnitev stroškov po obračunu izvršitelja. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo tudi odvetnikom, ki so dolžni voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči, zato upnica neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov udeležbe odvetnika pri opravi izvršilnega dejanja.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.
S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).
sklep o prenosu terjatve - rubež denarne terjatve - prenos terjatve v izterjavo - procesni pogoji - pravnomočnost sklepa o rubežu - dolžnikov dolžnik - poplačilo upnikove terjatve - obstoj terjatve - ustavitev izvršbe - ugovorni razlog
Sklep o prenosu terjatve v izterjavo predstavlja zgolj procesno-tehničen sklep, ob njegovi izdaji pa sodišče ne preverja obstoja in višine izterjevane terjatve.