Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca.
Toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008513
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3-4, 4, 4/1, 4/2, 5, 5/1, 6, 7, 7-19, 15, 15/1, 15/1-3, 15/2. OZ člen 207, 207/1, 209, 209/1.
zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - obstoj prekrška - zahteva za sodno varstvo - izročitev - razumen rok - načelo zakonitosti - javna obljuba nagrade
Pravna oseba mora potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo v razumnem roku.
Kot razumen rok je mogoče šteti rok, ki ga je pravna oseba, ki je javno obljubljala nagrade, sama (enostransko) določila v splošnih pogojih sodelovanja v nagradni igri.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.
S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).
Sodišče prve stopnje je presojalo dolžnikov premoženjski položaj premalo celovito, saj ni upoštevalo določila tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, v katerem je določeno, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagajo, ne upošteva.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - priglasitev stroškov postopka
Ob konkurenci vsebine vlog o stroških, ki jih je podala tožena stranka, prevlada kasnejša vloga, s katero je tožena stranka sodišču sporočila, da z umikom soglaša in ne priglaša stroškov.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 47, 47/1. ZZZDR člen 10.a.
premoženjskopravni spor - skupno premoženje zakoncev - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sporna vrednost predmeta
Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjsko pravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta.
ni soprispevka oškodovanca - avtomobilsko kasko zavarovanje - kraja avtomobila
Tožnik je vozilo parkiral na dvorišče stanovanjske hiše, ga zaklenil in ključe odložil v stanovanjski hiši, ki jo je po odhodu prav tako zaklenil. S svojim ravnanjem ni povzročil ali prispeval k nastanku zavarovalnega primera.
paricijski rok - glavni in podrejeni zahtevek - odločanje o stroških pravdnega postopka
Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov ne sme biti zreducirana le na matematično operacijo, temveč je odvisna od celovite presoje. Tožeča stranka si je s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ki sta bila vsebinsko podobna, le utemeljena na drugi dejanski podlagi, prizadevala pridobiti sporne nepremičnine. Zaradi podrednega zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, se tudi vrednost spornega predmeta ni spremenila.
ugovor krajevne pristojnosti - pravnomočna obtožnica - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - detektiv - verodostojnost
Poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca - potni stroški - plačilo kilometrine
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenke do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko.
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Vsebina izvedenskega izvida in mnenja omogoča zaključek, da gre za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedenka za arhitekturo - urbanizem je v njem odgovarjala sicer le na vprašanja svoje stroke (zastavljena naloga ni terjala sodelovanja z izvedenci iz drugih področij in tudi ne specifičnih znanj), je pa morala odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj, kar je terjalo dodaten poglobljen študij obsežne dokumentacije.
lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - solastninska pravica na nepremičnini
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je (tudi) tožeča stranka imela pravico uporabe na sporni nepremičnini na dan uveljavitve ZLNDL (25. 7. 1997). Ugotovilo je, da je kot ena od soinvestitorjev po Samoupravnem sporazumu št. 2/82 o združevanju dela in sredstev za skupno izgradnjo in koriščenje radiorelejne postaje B. iz leta 1982 imela pravico uporabe predmetne nepremičnine oz. objekta B. za opravljanje svoje dejavnosti in da je le-to tudi koristila. Solastninsko pravico je pridobila v deležu, sorazmernemu njenemu vložku sredstev, to je v obsegu 1231/10000.
ZPP člen 254, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 163, 171, 171/1, 179. ZJC člen 8, 8/1, 44. ZVCP-1 člen 32, 32/1.
poprava sodbe - poprava napak - popravljiva računska napaka - odškodninska odgovornost občine - občinska javna cesta - upravljalec ceste - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - vzrok za prometno nesrečo - izvedenec kot sodnikov pomočnik - nastanek škode - soprispevek k nastanku škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Občina kot upravljavka občinskih cest je odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi opustitve postavitve ustrezne signalizacije in s pogodbeno podelitvijo nalog v zvezi z vzdrževanjem javnih cest koncesionarju ni prosta odgovornosti za opustitve dolžnega vzdrževanja.
Za odločitev v zadevi je pomembno pravno ovrednotenje ugotovljenih okoliščin, v katerih je prišlo do nastanka zatrjevane škode, ki je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Povprečno skrben voznik mora biti pozoren na stanje na cesti.
Za presojo o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem (škodnim dogodkom) in poslabšanjem zdravja je treba odgovoriti na vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretni oškodovanec težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo, ni pa pomembno, ali bi tak obseg škode utrpel tudi povprečni oškodovanec ob enaki poškodbi.
Težave, ki jih ima tožnik po nezgodi, tj. občasne bolečine pri težjih fizičnih delih, športu in delu v prisilni drži, niso v vzročni zvezi z nezgodo, ampak so posledica degenerativnih sprememb, ki so bile v času nezgode že razvite.
sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba priimka mladoletne osebe - pristojnost sodišča - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - otrokova korist - zaslišanje otroka - življenjske potrebe otroka - izrek sklepa
Razlogi praktične narave narekujejo, da je v korist mladoletnega otroka, da se k očetovemu priimku, ki ga je nosil doslej, doda še maminega, ki ji je deček zaupan v vzgojo in varstvo ter pri njej živi. Sprememba bo olajšala težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar oboje je povezano z otrokovo identifikacijo z mamo, ki se piše drugače) ter težave s povezanostjo z mamino širšo družino, v kateri deček biva in kjer imajo vsi, razen dečka, tak priimek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013188
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1-11, 371/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - dokazni predlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena
Pritožnik nima prav, ko izpodbija pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Podaja svojo dokazno oceno, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov so prepričljivi in razumni. Pritožnik s ponavljanjem že ocenjevanih trditev in z nestrinjanjem z oceno, da dokazi niso materialnopravno relevantni, ne more uspeti, saj z navedbami v pritožbi ni izkazal, da bi bili dokazi uspešni, kar bi moral izkazati z določeno stopnjo verjetnosti glede na ostale, izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter krivdi obtoženca.
preživnina otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - socialni prejemek
Ugotovljeni položaj, ko rezidenčni starš in otrok nimata nikakršnih lastnih sredstev ampak zgolj denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, terja drugačen pristop pri določitvi preživnine. Ta bo sodišču narekoval presojo, kolikšno preživninsko breme je drugi preživninski zavezanec, v obravnavanem primeru tožnik, v mejah ugotovljenih potreb otroka, zmožen nositi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007391
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 205/3, 208, 208/1. OZ člen 1012.
poroštvo - izbris gospodarske družbe - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - pravno nasledstvo po izbrisu družbe - nadaljevanje pravdnega postopka
Za aktivnega družbenika je veljal vsak družbenik, ki je zgolj imel možnost vpliva, ne glede na to, ali je ta vpliv izkoristil. Za nastanek lastnosti aktivnega družbenika ni potrebno, da bi se zadevni družbenik dejavno ukvarjal z vodenjem poslov. Zadošča, da je imel takšno možnost.
preživninska obveznost staršev - zvišanje preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca
V obseg stroškov, ki jih zajema preživnina, spadajo stroški življenjskih potreb, zlasti stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 129a. člena ZZZDR). Obseg potreb, ki se upošteva, raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje, in obratno. Preživninske zmožnosti toženca so dobre, tožnika pa sta odraščujoča fanta, ki se šolata in se ukvarjata s športom. Določitev preživnine ni matematično opravilo. Sodišče v okviru razporeditve preživninskega bremena med starša upošteva dejavnike, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Tako je na primer tudi dejstvo, da v obravnavanem primeru mati skoraj v celoti skrbi za varstvo in vzgojo obeh otrok. Preživninske potrebe tudi niso stalne, ampak varirajo, en mesec so take, drug mesec spet drugačne. Računski pristop, ki ga ponujata obe pravdni stranki v pritožbi, je zato napačen. Matematičen izračun višine potreb pa zgolj navidezen.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - pritožbeni razlogi
Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je lahko posledica uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kar nenazadnje izhaja že iz zakonskega besedila drugega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko je lahko kazenski zakon nepravilno uporabljen le tedaj, ko je bilo predhodno dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Če ni, je to predmet drugega samostojnega pritožbenega razloga.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - zaključek zdravljenja - mnenje izvedenca - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Pritožbeno sodišče sicer razume, da pritožnik ocenjuje razmere v kliniki za bolj sprejemljive kot je nastanitev v zavodu. Vendar ti razlogi ne morejo biti pravno odločilni, če je zdravljenje zaključeno. V kolikor pa se bo stanje pritožnika izboljšalo, da bo lahko zdravljenje potekalo na drug način (npr. po 80. členu ZDZdr, to je s predlaganim načrtom nadzorovane obravnave in imenovanju koordinatorja), pa bo to lahko pritožnik predlagal oziroma bo to lahko predlagal tudi zavod.
Zavod ima pogoje, ki so po zakonu potrebni; prezasedenost zavoda pa ne more biti razlog, da bi sodišče prve stopnje pustilo A. A. brez namestitve v zavodu oziroma odpustilo na dom, ker je zdravljenje zaključeno.