nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Vsebinsko grajanje izvedenskega mnenja (oziroma pripombe nanje), kar pravzaprav ta "pritožba" po svoji vsebini je, pa za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov ni pravno relevantno, temveč bo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, v katerem se bodo dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00006559
ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 7, 7/1, 205, 205/1, 205/1-4, 214, 214/2, 286, 286/4, 454, 458, 458/1. OZ člen 419.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - stečajna masa - narava terjatve - prekinitev pravdnega postopka - spori majhne vrednosti - pritožbene novote - prenos terjatve - obvestitev dolžnika - trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok
Nad pritožnico se je 30. 8. 2017 začel postopek osebnega stečaja. To ima glede na naravo vtoževane terjatve za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Stečajni postopek je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Ker je do prekinitve prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, ni ovire, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za zastopanje na naroku
Začasni zastopnici je, ko je na narok pristopila toženka osebno, pravica zastopati toženko na podlagi sklepa sodišča prenehala. Nagrada za zastopanje na naroku in za sklenitev sodne poravnave ji gre zato lahko le kot toženkini pooblaščenki ob izkazanem pooblastilnem razmerju, ni pa teh stroškov dolžna (vnaprej) nositi tožeča stranka, razen kolikor so bili stroški zakonite stopnice potrebni.
ni soprispevka oškodovanca - avtomobilsko kasko zavarovanje - kraja avtomobila
Tožnik je vozilo parkiral na dvorišče stanovanjske hiše, ga zaklenil in ključe odložil v stanovanjski hiši, ki jo je po odhodu prav tako zaklenil. S svojim ravnanjem ni povzročil ali prispeval k nastanku zavarovalnega primera.
Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca.
Toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel.
Tožnica trditev o tem, da je lastnoročna oporoka z dne 28. 11. 2005 ponarejena, ker je naj ne bi napisala pokojna K.P., ni uspela dokazati, saj je bilo z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno nasprotno, da je lastnoročna oporoka K.P. pristna in ni ponarejena.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - odvetniški stroški - zahteva upnika za povrnitev stroškov - izplačilo v breme proračuna sodišča
Izvršiteljevo plačilo za delo in stroške se, kadar je upniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, opravi v breme proračuna, zato ni pravne podlage, da bi sodišče ugodilo upničinemu zahtevku za povrnitev stroškov po obračunu izvršitelja. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo tudi odvetnikom, ki so dolžni voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči, zato upnica neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov udeležbe odvetnika pri opravi izvršilnega dejanja.
nedopustnost izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi
Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, nima prednosti pred morebitno na originaren način pridobljeno lastninsko pravico.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - poprava sodbe - nadomestna sodba
V spisu se nahajata dva različna (po izreku in vsebini) izvirnika sodbe, oba z lastnoročnim podpisom sodnice. Ne gre za situacijo, ko bi šlo za odpravljanje razlike med izvirnikom in prepisom sodbe, vročenim strankama, temveč je sodišče napravilo nov izvirnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007329
OZ člen 468, 470, 475, 475/1, 476.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - pravilna uporaba materialnega prava - zahtevek za vrnitev kupnine - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - obstoj stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - uporaba stvari - neprimerna uporaba stvari - poškodovanje stvari - odstop od pogodbe - pravice kupca - izguba pravice
Izpodbijana odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vrnitev kupnine ob hkratni vrnitvi printerja toženki temelji na presoji sodišča prve stopnje, da je tožnica zaradi stvarne napake printerja utemeljeno odstopila od prodajne pogodbe, ki je toženka ni bila pripravljena (pravilno) izpolniti.
Kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari med drugim, če je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel. Zaradi napačne uporabe materialnega prava se ni ugotavljalo, ali je tožnica poškodovala printer in porabila priloženi material.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZKP člen 358, 358-1, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-1.
overitev lažne vsebine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - razveljavitev sodbe - kršitev kazenskega zakona
Opis dejanj vsebinsko zajema logični očitek, da je zavod za zaposlovanje z izdajo dovoljenj za zaposlitev tujim delavcev v dovoljenjih potrdil lažno dejstvo, da podjetji izpolnjujeta dva od ključnih pogojev za izdajo dovoljenj po ZZDT. Da bi delavci "lahko delali" pri družbah, je razvidno iz samega bistva vsebine delovnih dovoljenj.
Odsotnost opredelitve konkretnega dela, ki naj bi ga delavci opravljali, ter odsotnost časovnega okvira predvidenega dela ne pomeni, da v opisu dejanj niso konkretizirani vsi potrebni zakonski znaki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007391
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 205/3, 208, 208/1. OZ člen 1012.
poroštvo - izbris gospodarske družbe - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - pravno nasledstvo po izbrisu družbe - nadaljevanje pravdnega postopka
Za aktivnega družbenika je veljal vsak družbenik, ki je zgolj imel možnost vpliva, ne glede na to, ali je ta vpliv izkoristil. Za nastanek lastnosti aktivnega družbenika ni potrebno, da bi se zadevni družbenik dejavno ukvarjal z vodenjem poslov. Zadošča, da je imel takšno možnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006256
ZPP člen 343, 343/4, 355. ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171. URS člen 25.
nedovoljena pritožba - deljena odgovornost - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - kršitev predpisov o varstvu pri delu - soodgovornost oškodovanca
Sodišče mora v primeru, ko delodajalec trdi, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. ZZVZZ namreč ne ureja vprašanja vzročne zveze. Zato je treba ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili OZ o deljeni odgovornosti.
ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/1, 214/2, 224, 224/1, 333, 333/1, 343. SPZ člen 37, 37/2, 132, 132/1, 201, 201/1. OZ člen 86, 87, 87/1, 93, 346.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - prenos lastninske pravice v zavarovanje - komisorni dogovor - neomejeno uveljavljanje ničnosti - ničnost pogodbenih določil - pravne posledice ničnosti - pogoji za vrnitveni zahtevek - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - zastaranje obogatitvenega zahtevka - notarski zapis kot javna listina - izpodbojna pravna domneva - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti
Nični sta prodajna in posojilna pogodba, s katerima sta stranki izigrali namen prepovedi iz prvega odstavka 132. člena SPZ, namreč, obvarovati dolžnika pred zlorabo, kadar bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Poslovni namen pogodbenikov ni bil trajno prenesti lastninsko pravico, temveč zgolj utrditi tožnikovo obveznost vračila dolga oziroma zavarovati toženčevo terjatev iz posojilne pogodbe. Doseženi učinek je bil dejansko enak kot pri zastavni pogodbi s prepovedanim komisoričnim sporazumom (lex commissoria).
Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, kar pa ne velja za obogatitvene zahtevke, ki so posledica ničnosti.
Res je notarski zapis javna listina, za katero se domneva, da je njena vsebina resnična, vendar so vsa dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna. Navedeno zakonsko domnevo je torej mogoče izpodbiti s katerimkoli dokazom.
Toženec bi lahko dopolnil pritožbo zoper sodbo le do izteka pritožbenega roka. Kasneje pridobljeni dokaz bi lahko uveljavljal s predlogom za obnovo postopka in ne z dopolnitvijo pritožbe. Ker je bila ta prepozna, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - pritožbeni razlogi
Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je lahko posledica uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kar nenazadnje izhaja že iz zakonskega besedila drugega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko je lahko kazenski zakon nepravilno uporabljen le tedaj, ko je bilo predhodno dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Če ni, je to predmet drugega samostojnega pritožbenega razloga.
ZPP člen 254, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 163, 171, 171/1, 179. ZJC člen 8, 8/1, 44. ZVCP-1 člen 32, 32/1.
poprava sodbe - poprava napak - popravljiva računska napaka - odškodninska odgovornost občine - občinska javna cesta - upravljalec ceste - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - vzrok za prometno nesrečo - izvedenec kot sodnikov pomočnik - nastanek škode - soprispevek k nastanku škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Občina kot upravljavka občinskih cest je odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi opustitve postavitve ustrezne signalizacije in s pogodbeno podelitvijo nalog v zvezi z vzdrževanjem javnih cest koncesionarju ni prosta odgovornosti za opustitve dolžnega vzdrževanja.
Za odločitev v zadevi je pomembno pravno ovrednotenje ugotovljenih okoliščin, v katerih je prišlo do nastanka zatrjevane škode, ki je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Povprečno skrben voznik mora biti pozoren na stanje na cesti.
Za presojo o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem (škodnim dogodkom) in poslabšanjem zdravja je treba odgovoriti na vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretni oškodovanec težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo, ni pa pomembno, ali bi tak obseg škode utrpel tudi povprečni oškodovanec ob enaki poškodbi.
Težave, ki jih ima tožnik po nezgodi, tj. občasne bolečine pri težjih fizičnih delih, športu in delu v prisilni drži, niso v vzročni zvezi z nezgodo, ampak so posledica degenerativnih sprememb, ki so bile v času nezgode že razvite.
ZPP člen 337. ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13, 13/1, 13/1-1.
določitev preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - dodatno delo - brezposelnost preživninskega zavezanca - vrednost nepremičnin - pridobitna preživninska zmožnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - ocena denarnih potreb - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - socialna država - sodna poravnava - pravica do socialnih prejemkov
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je prišlo do sprememb v preživninski zmožnosti obeh staršev tožnikov. Upoštevalo je, da je bila mati tožnikov ob prejšnji določitvi preživnine popolno delovno zmožna in zaposlena za polni delovni čas, sedaj pa je delovni invalid III. kategorije s skrajšanim delovnim časom na 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, okoliščino da je tožencu odpadla preživninska obveznost, ki jo je imel do ene od hčera iz prejšnje življenjske skupnosti, kot bistveno spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi toženčevo lastništvo stanovanja v D., ki pri prejšnji določitvi preživnin tožnikom ni bilo upoštevano, saj se je zanj zvedelo šele tekom tega postopka.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca - potni stroški - plačilo kilometrine
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenke do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko.
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Vsebina izvedenskega izvida in mnenja omogoča zaključek, da gre za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedenka za arhitekturo - urbanizem je v njem odgovarjala sicer le na vprašanja svoje stroke (zastavljena naloga ni terjala sodelovanja z izvedenci iz drugih področij in tudi ne specifičnih znanj), je pa morala odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj, kar je terjalo dodaten poglobljen študij obsežne dokumentacije.
moralna avtorska pravica - materialna avtorska pravica - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - avtorski honorar - avtorska pravica v delovnem razmerju - delovna in pedagoška obveznost - avtor - izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - dodatno strokovno delo - obračun davka - bruto ali neto znesek - akontacija dohodnine - zakonske zamudne obresti
Članki, na katere se nanaša toženkina obveznost plačila honorarja, dosegajo stopnjo individualnosti, ki se zahteva za avtorsko delo. V člankih je predstavljeno tožničino znanje, pogledi in stališča o temah, ki so bile predmet obravnavanja, tožnica je v njih podala možne razlage predpisov in možna ravnanja, ki so bila v okviru zakonske ureditve za uporabnike najugodnejša in si je pri razlagi posamezne vsebine izmislila konkretne vsebinske in številčne primere, jih povezala z ustreznimi računovodskimi in davčnimi pravili in jih s tem neveščim osebam predstavila na razumljiv in uporaben način ter so bistveno presegali zgolj informativno raven.
Odločilno je, da sta pravdni stranki po sklenitvi tožničinega delovnega razmerja s toženko sklenili pogodbo o avtorskem delu, s katero se je tožnica zavezala k pisanju strokovnih člankov za revijo, toženka pa se ji je zavezala plačati avtorski honorar.
Civilna kazen izreče za primer kršitve tistih avtorjevih pravic, za uporabo katerih je upravičen zahtevati denarno nadomestilo.
Obveznost plačila davka na dohodek je tožničina. Toženkina dolžnost, da odvede akontacijo dohodnine, navedenega ne spreminja.