ugovor krajevne pristojnosti - pravnomočna obtožnica - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - detektiv - verodostojnost
Poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP.
paricijski rok - glavni in podrejeni zahtevek - odločanje o stroških pravdnega postopka
Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov ne sme biti zreducirana le na matematično operacijo, temveč je odvisna od celovite presoje. Tožeča stranka si je s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ki sta bila vsebinsko podobna, le utemeljena na drugi dejanski podlagi, prizadevala pridobiti sporne nepremičnine. Zaradi podrednega zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, se tudi vrednost spornega predmeta ni spremenila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00007238
ZKP-UPB8 člen 354, 354/1, 354/2, 385, 428, 428/4.. KZ-1-UPB2 člen 132, 132/1, 170.
identiteta med obtožbo in sodbo - posilstvo - prisiljenje - sprememba pravne opredelitve dejanja na drugi stopnji - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Glede vprašanja kdaj je kaznivo dejanje posilstva dokončano, sodna praksa šteje, da je dejansko dokončano šele s prenehanjem spolnega občevanja (mag. M.D, Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 233). V kazensko-pravnem pogledu je torej kaznivo dejanje posilstva dokončano, ko moški spolni organ prične prodirati v ženskega, v dejanskem pogledu pa, ko je spolno občevanje končano. Zato so povsem možne situacije, ko bi do kaznivega dejanja posilstva prišlo šele med samim spolnim odnosom, ko je na primer žrtev privolila v spolni akt, nato pa si iz različnih vzrokov, na primer nasilja, premislila, storilec pa bi dokončanje spolnega odnosa izsilil z uporabo sile ali resne grožnje. Ali pa tudi v primeru, kot je obravnavan, da bi storilec spolno občeval z osebo, ki se zaradi spanja in opitosti ni mogla upirati, ko pa bi se prebudila in nasprotovala spolnemu odnosu, bi storilec njen odpor strl s silo in spolni odnos dokončal.
Zaradi nastale procesne situacije, ko je s sodbo z dne 7.7.2017 deloma ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika in dejanja obtoženca opredelilo po milejši pravni opredelitvi kot je kaznivo dejanje posilstva, je sodišče druge stopnje bilo po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču, vezano na načelo prepovedi na slabše (prepoved reformatio in peius) iz 385. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 428. člena ZKP. Po določbi 385. člena ZKP se namreč sodba, če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, to pravilo pa velja tudi v postopku izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007328
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
predmet prodajne pogodbe - odkup stanovanja po SZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni pridobil lastninske pravice sporne kleti na podlagi priposestvovanja. Tožencu je uspelo izpodbiti dobrovernost tožnika, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se moralo sodišče ukvarjati (tudi) s priposestvovalno dobo. Dovolj je, da eden izmed pogojev za priposestvovanje ni izpolnjen (v obravnavanem primeru dobra vera), da lastninske pravice s priposestvovanjem ni moč dobiti. Poleg dejstva, da iz kupoprodajne pogodbe in zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja ne izhaja, da bi tožnik kupil tudi sporno klet, je sodišče utemeljilo tožnikovo nedobrovernost tudi s tem, da je tožnik prosil direktorja S. za uporabo kleti za nedoločen čas v zameno za ureditev in izpraznitev kleti.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi od tožnice ponovno zahtevalo, da se izjasni, ali vztraja pri vloženi tožbi. Povsem očitno je namreč, da je tožnica tožbo razširila tudi na izdani drugostopenjski akt tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost razpolaganja - slabo finančno stanje
Ko gre za primarni drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se tožnik ponovno neutemeljeno sklicuje na slabo finančno stanje dolžnika, ker ta ne predstavlja subjektivnega razpolaganja toženca.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - potrebe razvezanega zakonca - razpad življenjske skupnosti - izselitev zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbene novote
Toženka ni ugovarjala, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi ji bilo krivično naložiti plačilo preživnine. Na možnost zavrnitve preživninskega zahtevka iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR se toženka med postopkom ni sklicevala, zato bi bilo odveč vsako ukvarjanje z vzroki za razvezo.
Toženka ni podala ustrezne trditvene podlage, ki bi zadostila abstraktnemu dejanskemu stanu iz 82.c člena ZZZDR, niti ni ponudila ustreznih dokazov, s katerimi bi izkazala ogroženost njenega lastnega preživljanja, niti ni izkazala, da je poleg sebe dolžna preživljati še polnoletnega sina. Zato se prvo sodišče s tem vprašanjem utemeljeno ni ukvarjalo. Dejstvo, da ji občasno pomaga hči, pa samo po sebi še ne zapolnjuje pravnega standarda ogroženosti iz prej citirane zakonske določbe.
Izjemoma je možna izbrisna tožba v primeru takšnih pravnomočnih sodnih odločb, katerih procesni pogoji njihove izdaje omogočajo pravdnim strankam zlorabo procesnih pravil in je zato lahko prizadet pravni interes tretjega, do izdaje takšne sodbe pa je prišlo z izigravanjem zakona in zavajanjem sodišča. Ker se lahko izpolnitev pogodbene obveznosti zahteva samo zoper pogodbeno stranko, je opredelitev pogodbene stranke kot toženca v zvezi s takšnim zahtevkom materialno pravna pravilna. Pri tem pa dejstvo, ali je pri predmetu pogodbe, če je to nepremičnina, v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na tožence, ni pravno pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006866
ZPP člen 80, 81, 81/5, 286a, 286a/4, 286a/5, 286b, 352, 358, 358/5. ZFPPIPP člen 378. OZ člen 374.
garancijska pogodba - zaključek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka - pravni interes za pritožbo - pravočasnost vloge - prekluzija - pisni poziv sodišča - zakonske zamudne obresti - trditvena podlaga - stranske terjatve - pravočasno grajanje napak
Stečajni postopek nad prvo toženko se je končal in družba je bila izbrisana iz sodnega registra. Tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper prvo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
Zgolj iz razloga, ker ni utemeljen zahtevek za plačilo celotne vtoževane glavnice, pa ni mogoče v celoti zavrniti zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V takšnem primeru mora pripadajoče zamudne obresti pač izračunati sodišče.
Zakonske zamudne obresti nastajajo poleg glavnice, in če so utemeljene, se prištejejo h glavnici, če niso utemeljene, pa se ne morejo odštevati od glavnice, ampak se zahtevek v tem delu zavrne.
Oškodovancu ZMŠD B. je škoda nastala zaradi ravnanja obeh obdolžencev, zato sta jo (oba) obdolženca skupaj, kot sostorilca kaznivega dejanja, dolžna plačati do celotnega zneska 3.010,25 EUR, in sicer v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe. Zato ni potrebe po natančnejši opredelitvi v posebnem pogoju (koliko naj plača kateri izmed obdolžencev), ker se bosta le s plačilom celotnega zneska (v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe) izognila preklicu pogojne obsodbe.
Komisija je izdelala pisno izvedensko mnenje, njen član pa je bil zaslišan na glavni obravnavi spornega dne. Čeprav je bil član Komisije istega dne na sodišču prve stopnje zaslišan še v drugem socialnem sporu in mu je bila v nagrado za ustno podajanje mnenja na tem drugem naroku priznana tudi nagrada za čas odhoda s sodišča, mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno priznalo tudi nagrado za čas odhoda iz sodišča.
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da si je poškodoval roko, ko je vozilo potegnilo, sam pa je imel roko še na avtu. Dejstvo, da je najprej zatrjeval, da so vrata zaloputnila, nato pa, da je prišlo do poškodbe, ko je avto potegnil, sam pa se je še držal za vrata, ne omaje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Opis dogodka je bil nekoliko spremenjen, vendar na prvem naroku in to možnost je potrdil izvedenec medicinske stroke.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavržena tožba - nepopolna tožba
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil in ni predložil dokončne odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija, zato je pravilno in utemeljeno tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
nujna pot - ustanovitev nujne poti - priključitev na javno omrežje - priključitev na komunalno omrežje - redna raba stavbe - potrebna potna povezava z javno potjo - nasprotje interesov - potrebe gospodujočega zemljišča - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - višina nadomestila za nujno pot - zmanjšana vrednost nepremičnine
Nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico, zato je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče prevelik poudarek dalo koristi, ki bi nastala gospodujočemu zemljišču, premalo pa tehtalo, katera izmed predlaganih poti po služečih zemljiščih bi bila za posameznega lastnika služečega zemljišča manj obremenjujoča v smislu izkoriščanja in uporabe.
Škoda, ki nastane zaradi ustanovitve nujne poti, ni enaka vrednosti prodajne cene po principu primerljivih prodaj, zmanjšane za določene koeficiente, samo tistega dela nepremičnine, kjer pot poteka, ampak predstavlja škoda zmanjšanje možnosti gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine. Višine nadomestila torej ni mogoče matematično ugotoviti, kot to velja pri razlastitvi, temveč jo je potrebno vrednostno določiti. Nadomestilo pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšane vrednosti preostanka obremenjene nepremičnine, omejene možnosti uporabe trase nujne poti in drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti. Če je nasprotnima udeležencema nastala škoda zaradi že izdelane idejne zasnove projekta, ki jo bo zaradi ustanovitve nujne poti na njuni nepremičnini potrebno spremeniti, ni videti razloga, da se navedena škoda nasprotnima udeležencema ne bi priznala.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivna pogojenost višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zlom reber - udarnina prsnega koša - poškodba komolca - udarnina desnega kolka - udarnina stegna - odrgnine - poškodba desnega kolena - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe
Z izvedenskim mnenjem je bila omejena gibljivost desnega kolena objektivno potrjena, kot tudi težave, ki se zaradi tega pojavljajo. Iz zdravstvene dokumentacije pa ne izhaja, da bi imela tožnica kakršnekoli težave s kolenom pred škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006687
SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/2, 337, 337/1.
delitev solastne stvari - nemožnost fizične delitve - prodaja stvari - pritožbene novote - zapisnik o naroku
Nasprotni udeleženec je na narokih soglašal, da fizična delitev nepremičnin ni možna. Sedaj v pritožbi nasprotuje priznanemu zaključku, da fizična delitev nepremičnin ni možna in navaja, da ima hiša dve samostojni stanovanjski enoti. Take pritožbene navedbe so po določilu 337. člena ZPP prepozne, nasprotni udeleženec pa niti ne utemelji, zakaj jih ni podal pravočasno.
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb na odločilna dejstva sodišče prve stopnje ni odgovorilo, ampak je v celoti sledilo izpodbijanima odločbama in jih štelo za pravilni in zakoniti. Pri tem je spregledalo, da je tožnica do 11. 7. 2015 imela formalno prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji. Sodišče je nekritično kot relevantno štelo samo to, da je tožnica v času šolanja, pri čemer ji je bila Zoisova štipendija priznana za šolanje v tujini, imela začasno prebivališče v tujini.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00007341
KZ-1 člen 194, 194/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4. ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2. ZOsn člen 75, 75/2. ZUOPP-1 člen 18, 18/5. URS člen 52.
neplačevanje preživnine - dolžnost preživljanja otrok - otrok s posebnimi potrebami - polnoletni invalidni otrok - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - šolanje po polnoletnosti - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - pravice invalidov - izvršilni naslov - zmožnost plačevanja preživnine - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sodbe
Oškodovanka je invalidka, katere invalidnost je nastala v otroški oziroma mladostniški dobi. Obdolžencu se očita, da preživnine zanjo ni plačeval za čas, preden je dopolnila šestindvajset let. Obdolženčeva dolžnost preživljanja oškodovanke se zato presoja po 123. členu ZZZDR.
Program usposabljanja za življenje in delo, v katerega je bila vključena oškodovanka kot otrok s posebnimi potrebami, se lahko izvaja največ do 26. leta starosti. Izvajajo ga tudi javne šole oziroma podružnice šol na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Oškodovanka je bila učenka ene od šol, ki izvaja tak posebni program vzgoje in izobraževanja, torej se je redno šolala v smislu 123. člena ZZZDR in je nerelevantno, da se zaradi invalidnosti najverjetneje nikoli ne bo mogla usposobiti za samostojno življenje.
Obdolženec v inkriminiranem obdobju ni imel rednih osebnih prejemkov, razen denarne socialne pomoči, kljub temu pa je v celoti izpolnjeval preživninsko dolžnost do druge hčerke, medtem ko za preživljanje oškodovanke ni plačeval ničesar. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje osebe, pri kateri naj bi obdolženec na črno opravljal taksi prevoze.