ugovor krajevne pristojnosti - pravnomočna obtožnica - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - detektiv - verodostojnost
Poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP.
ZZZDR člen 44, 50, 81, 81a, 81a/3, 82c. ZPP člen 154, 154/1, 413.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - ogroženo lastno preživljanje - krivdni razlog - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Preživninski upravičenec mora najprej sam poskrbeti za svoje preživljanje oziroma izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden pridobi pravico zahtevati preživljanje od razvezanega zakonca.
Za postopek odločanja o zahtevku za preživljanje zakonca veljajo pravila rednega postopka, ki stroškovno odločitev vežejo na strankin uspeh v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007391
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 205/3, 208, 208/1. OZ člen 1012.
poroštvo - izbris gospodarske družbe - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - pravno nasledstvo po izbrisu družbe - nadaljevanje pravdnega postopka
Za aktivnega družbenika je veljal vsak družbenik, ki je zgolj imel možnost vpliva, ne glede na to, ali je ta vpliv izkoristil. Za nastanek lastnosti aktivnega družbenika ni potrebno, da bi se zadevni družbenik dejavno ukvarjal z vodenjem poslov. Zadošča, da je imel takšno možnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
Izjemoma je možna izbrisna tožba v primeru takšnih pravnomočnih sodnih odločb, katerih procesni pogoji njihove izdaje omogočajo pravdnim strankam zlorabo procesnih pravil in je zato lahko prizadet pravni interes tretjega, do izdaje takšne sodbe pa je prišlo z izigravanjem zakona in zavajanjem sodišča. Ker se lahko izpolnitev pogodbene obveznosti zahteva samo zoper pogodbeno stranko, je opredelitev pogodbene stranke kot toženca v zvezi s takšnim zahtevkom materialno pravna pravilna. Pri tem pa dejstvo, ali je pri predmetu pogodbe, če je to nepremičnina, v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na tožence, ni pravno pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006437
OZ člen 323, 323/1, 633, 633/3, 634, 639, 660, 662, 663, 663/1. ZPP člen 5, 289, 289/2, 289/3.
gradbena pogodba - kreditna pogodba - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - novacija - pripoznava dolga - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - znižanje plačila zaradi napak - grajanje napak - rok za grajanje napak - prevzem objekta - uzance - odgovornost za solidnost gradnje - pogojni dokazni predlog - kršitev načela konktradiktornosti
Obravnavane kreditne pogodbe ni mogoče obravnavati samostojno, saj je neposredno in izključno povezana s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. Gre za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen. S sklenitvijo kreditne pogodbe pravdni stranki nista prenovili svojega razmerja v smislu novacije po prvem odstavku 323. člena OZ.
V primeru pogojenega dokaznega predloga ("po potrebi postavitev izvedenca gradbene stroke") ne gre za veljavno podan dokazni predlog, saj je v pravdnem postopku mogoče le dvoje, bodisi da stranka izvedbo dokaza predlaga in pri njegovi izvedbi vztraja, bodisi da določenega dokaza ne predlaga.
poslovanje s plačilnimi in kreditnimi karticami - prenehanje denarne terjatve - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršba na denarno terjatev dolžnika
Pri poslovanju s plačilnimi in kreditnimi karticami gre dejansko za tri pogodbe. Prva je sklenjena med banko in prodajalcem (v predmetni zadevi dolžnikom po sklepu o izvršbi), druga je sklenjena med imetnikom kartice in prodajalcem (ob opravi vsakokratne dobave oziroma storitve), tretja pa med banko in imetnikom plačilne kartice. Bistvo tega tristranskega razmerja pa je, da prodajalec plačila dejansko ne dobi od kupca (imetnika kartice), temveč od banke. Ta pa nato plačilo izterja od imetnika plačilne kartice (tudi v primeru, da imetnik kartice nima sredstev, prodajalec, ki je ob sprejemu kartice ravnal ustrezno skrbno, dobi plačilo od banke).
ZPP člen 205, 206. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. URS člen 33.
varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - ni predhodno vprašanje - odločba o denacionalizaciji - formalna in materialna pravnomočnost - oblikovalna odločba - kdaj je funkcionalno zemljišče določeno - prekinitev in nadaljevanje postopka - delna odločba
Tožniki zahtevajo varstvo pred vznemirjanjem svoje lastninske pravice na nepremičnini. Toženci se branijo, češ da taista nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi, za kar so že sprožili postopek po ZVEtL. Sodišče prve stopnje jim je sledilo in je predmetni postopek prekinilo. Narobe. Tožniki so namreč lastninsko pravico pridobili z denacionalizacijsko odločbo, do njihove odprave ali spremembe, pa tudi v postopku po ZVEtL ne bo mogoče določiti pripadajočega zemljišča v korist tožencev, torej ne gre za predhodno vprašanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006288
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 11, 347, 347/2, 347/3, 347/3-2, 339, 339/2, 339/2-14, 357a, 425. SPZ člen 32, 33, 33/1.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - poslovna dejavnost - konkurenčna dejavnost - možnost preizkusa odločitve - nelojalna konkurenca - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - pravica do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
Če sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ne izvede odločilnih dokazov, ki jih je predlagal tožnik (kot v konkretnem primeru, ko sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in prič, predlog za zavarovanje pa je zavrnilo le na podlagi listin), toženi stranki pa ni dalo možnosti, da bi se o predlogu tožnika za izdajo regulacijske začasne odredbe izjavila, pritožbeno sodišče pa ugotovi, da je pritožba tožnika utemeljena, v takem primeru pritožbeno sodišče ni dolžno razpisati pritožbene obravnave. Sklep sodišča prve stopnje lahko razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Druga alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP nalaga pritožbenemu sodišču, da mora razpisati obravnavo, če je treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. V konkretnem primeru pa sodišče ni izvedlo relevantnih dokazov z zaslišanjem prič in pravdnih strank, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ga posledično ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost poslovodstva - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - sklep družbenikov - materialnopravna predpostavka - odobritev posojila
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je s sklepom z dne 7. 1. 2016, s katerim so družbeniki potrdili in odobrili vložitev tožbe v tej zadevi, zadoščeno materialnopravni predpostavki, ki mora biti podana do konca glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so bili pravni posli, ki so opisani v tožbi, sklenjeni v nasprotju z določbo prvega odstavka 261. člena ZGD-1.
zaključek zdravljenja - znan obseg nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - triletni zastaralni rok - nepremoženjska škoda - skaženost - nadaljevanje zdravljenja - estetska motnja - aktivno zdravljenje - bodoča škoda - brazgotine
Z zaključkom aktivnega medicinskega zdravljenja se je končalo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode in je bil zato tožnici znan obseg škode.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je oškodovančevo stanje (in s tem obseg škode) stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni realno pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti uveljaviti odškodninski zahtevek.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - društvo kot stranka postopka - spor iz najemnega razmerja
Gre za premoženjskopravni spor, pri katerem vrednost spornega predmeta znaša 2.911,86 EUR, predmetni spor pa tudi ne sodi v gospodarske spore. Za odločitev v sporu je torej stvarno pristojno okrajno sodišče. Po trditvah tožeče stranke v dopolnitvi tožbe pa izvira spor iz najemnega razmerja med strankama, in sicer gre za tožbo za plačilo najemnine, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
nujna pot - ustanovitev nujne poti - priključitev na javno omrežje - priključitev na komunalno omrežje - redna raba stavbe - potrebna potna povezava z javno potjo - nasprotje interesov - potrebe gospodujočega zemljišča - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - višina nadomestila za nujno pot - zmanjšana vrednost nepremičnine
Nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico, zato je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče prevelik poudarek dalo koristi, ki bi nastala gospodujočemu zemljišču, premalo pa tehtalo, katera izmed predlaganih poti po služečih zemljiščih bi bila za posameznega lastnika služečega zemljišča manj obremenjujoča v smislu izkoriščanja in uporabe.
Škoda, ki nastane zaradi ustanovitve nujne poti, ni enaka vrednosti prodajne cene po principu primerljivih prodaj, zmanjšane za določene koeficiente, samo tistega dela nepremičnine, kjer pot poteka, ampak predstavlja škoda zmanjšanje možnosti gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine. Višine nadomestila torej ni mogoče matematično ugotoviti, kot to velja pri razlastitvi, temveč jo je potrebno vrednostno določiti. Nadomestilo pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšane vrednosti preostanka obremenjene nepremičnine, omejene možnosti uporabe trase nujne poti in drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti. Če je nasprotnima udeležencema nastala škoda zaradi že izdelane idejne zasnove projekta, ki jo bo zaradi ustanovitve nujne poti na njuni nepremičnini potrebno spremeniti, ni videti razloga, da se navedena škoda nasprotnima udeležencema ne bi priznala.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivna pogojenost višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zlom reber - udarnina prsnega koša - poškodba komolca - udarnina desnega kolka - udarnina stegna - odrgnine - poškodba desnega kolena - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe
Z izvedenskim mnenjem je bila omejena gibljivost desnega kolena objektivno potrjena, kot tudi težave, ki se zaradi tega pojavljajo. Iz zdravstvene dokumentacije pa ne izhaja, da bi imela tožnica kakršnekoli težave s kolenom pred škodnim dogodkom.
ZPIZ-2 člen 53, 392.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 421, 427, 427/4.
vdovska pokojnina - uporaba zakona
Ni sporno, da so pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine na strani umrlega izpolnjeni, niso pa izpolnjeni pogoji na strani tožnice. Tožnica namreč na dan moževe smrti ni dopolnila starosti, določene v 110. oziroma 421. členu ZPIZ-1.
Pri tožnici pa prav tako niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2, ki z zviševanjem starosti, pri kateri lahko vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, še zaostruje pogoje. Po petem odstavku 53. člena ZPIZ-2 je v letu 2016, ko je tožnica ponovno vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ta starost znašala 55 let oziroma vsaj 50 let za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pri starosti 55 let. Glede na to, da je bila tožnica ob moževi smrti stara 30 let oziroma, ob prenehanju šolanja zadnjega otroka 44 let in 3 mesece, to pomeni, da pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00005948
ZZZDR člen 123, 123/2. ZPP člen 8. ZIZ člen 53, 53/2.
preživnina otroka - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme - izvršba
S tem, ko je upnica podala razloge za ponovni vpis in jih tudi dokazno podkrepila, je zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja preživninske terjatve. Pri oceni aktivne vloge upnice v postopku je treba upoštevati, da je prava neuka stranka. V tej luči pa se tako njene trditve kot tudi podani dokazni predlogi izkažejo kot ustrezni. Nosilni razlog sodišča prve stopnje o opravičljivosti ponovnega vpisa se ne opira na opravljene poizvedbe, ampak v bistvenem na med strankama nesporno dejstvo prometne nesreče in ambulantni izvid v psihiatrični ambulanti. Sicer pa je tudi upničin predlog za opravo poizvedb v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki se nanaša tudi na neomejenost izbora dokaznih sredstev, zakoniti dokazni predlog, ki ga je sodišče prve stopnje smelo izvesti.