CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007328
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
predmet prodajne pogodbe - odkup stanovanja po SZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni pridobil lastninske pravice sporne kleti na podlagi priposestvovanja. Tožencu je uspelo izpodbiti dobrovernost tožnika, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se moralo sodišče ukvarjati (tudi) s priposestvovalno dobo. Dovolj je, da eden izmed pogojev za priposestvovanje ni izpolnjen (v obravnavanem primeru dobra vera), da lastninske pravice s priposestvovanjem ni moč dobiti. Poleg dejstva, da iz kupoprodajne pogodbe in zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja ne izhaja, da bi tožnik kupil tudi sporno klet, je sodišče utemeljilo tožnikovo nedobrovernost tudi s tem, da je tožnik prosil direktorja S. za uporabo kleti za nedoločen čas v zameno za ureditev in izpraznitev kleti.
dodatni sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik
Če garaža ni zemljiškoknjižno vpisana na zapustnika in je zemljiškoknjižni lastnik nekdo tretji, ta garaža (zaenkrat) ne more biti del zapuščine in ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - društvo kot stranka postopka - spor iz najemnega razmerja
Gre za premoženjskopravni spor, pri katerem vrednost spornega predmeta znaša 2.911,86 EUR, predmetni spor pa tudi ne sodi v gospodarske spore. Za odločitev v sporu je torej stvarno pristojno okrajno sodišče. Po trditvah tožeče stranke v dopolnitvi tožbe pa izvira spor iz najemnega razmerja med strankama, in sicer gre za tožbo za plačilo najemnine, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z neizvedbo dokaza za zaslišanje detektiva nepravilno uporabilo določbo 286.a člena ZPP. Drži, da je tožena stranka zaslišanje detektiva predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo, to je po poteku roka, ki ga je določilo sodišče prve stopnje na poravnalnem naroku. Ni pa mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da ne gre za dokaz, ki ga tožena stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla predlagati. Zato je bil dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje detektiva, ki ga je tožena stranka podala na prvem naroku za glavno obravnavo, pravočasen. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo predlaganega dokaza in je s tem toženi stranki odvzelo možnost, da dokaže očitek, kot izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006558
ZTLR člen 28, 28/2. OZ člen 5. ZZK-1 člen 243. ZKZ-73 člen 21, 21/2, 24, 24/5, 25, 25/1, 25/2, 28.
prodajna pogodba - veljavnost prodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - predmet dedovanja - standard povprečno skrbnega človeka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugovor zastaranja - nedobrovernost - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da se bo ob nakupu nepremičnine, če mu nekdo s pogodbo dokazuje, da je njen lastnik, pozanimal oziroma raziskal, kaj je na stvari. Drugi toženec in tretja toženka pa sta ignorirala tožnikova opozorila in po odvetniku poslani poziv prvi toženki za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Da za ta pisni poziv ne bi vedela, ne zatrjujeta. Nedobroverno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zato višje sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega o neveljavnosti - ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo glede sporne nepremičnine 20. 3. 2013 sklenili toženci. Posledično je utemeljen na določilih 243. člena ZZK-1 temelječ tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugo in tretje tožene stranke ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja - vknjižbo lastninske pravice v korist prve toženke (izbrisna tožba).
Zakon ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina.
Izhajati je potrebno iz stališča, da mora biti tudi začasna odredba ekvivalent zavarovani terjatvi. Tako višine varščine ni mogoče določati glede na vrednost nepremičnine, katere odtujitev in obremenitev je dolžniku prepovedana z začasno odredbo, ampak glede na višino zavarovane terjatve, pri čemer to ne pomeni, da mora varščina doseči višino celotne terjatve, to je glavnice z obrestmi in stroški.
Ni potrebno, da bi bil znesek varščine tolikšen, da bi bilo mogoče iz njega popolnoma poravnati terjatev. Zadošča toliko, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava.
Tožnica v postavljenem roku ni ravnala po sklepu sodišča in ni predložila izpodbijane dokončne odločbe, niti ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno tožničino tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. ZIZ člen 1, 17, 17/3, 20a, 20a/1, 55, 55/1, 55/1-5, 55/2, 71, 71/1, 71/1-5. ZN člen 4, 23, 42. OZ člen 92. Zakon o varstvu potrošnikov člen 23.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom pa ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (prim. tretji odstavek 3. člena ZPP). To pa pomeni, da izjava o soglasju za neposredno izvršljivost obveznosti ni dovoljena, če bi bilo takšno soglasje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim pravilom. Ko pa je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ. Ta, kot kasnejši zakon, kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti obveznosti iz notarskega zapisa z odločbo tako predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
Izvršbo je treba odložiti takrat, kadar je to potrebno za zagotovitev polnega učinka pričakovane sodne odločbe glede obstoja pravic, uveljavljenih na podlagi prava Unije. To pa pomeni, da je treba pravni standard nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode razlagati in položaj dolžnika in upnika tehtati glede na verjetnost uspeha dolžnika v pravdi ter pri tem upoštevati tudi škodo, ki je posledica same realizacije izvršbe. Še posebej pazljivo mora biti to tehtanje pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma.
izjavljena volja - razlaga pogodbe - prava volja - izjava volje - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Iz prvega odstavka 82. člena OZ izhaja pravilo pri razlagi pogodb, in sicer, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Izjava volje ima takšno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odločilni so zato objektivni kriteriji.
ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 102, 102/6.. ZUTD člen 8, 9.
izgubljeni dohodek - brezposlena oseba
ZSDP-1 v 83. členu določa, da je delno plačilo za izgubljeni dohodek osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali za otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike in ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega ter nadalje, da gre za nego in varstvo otroka, kot je opredeljen v tretjem odstavku 79. člena tega zakona.
ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
zamudna sodba - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - priznana dejstva - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, če ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Glede na to, da se upoštevajo samo dejstva, ki jih navede tožeča stranka v tožbi, se štejejo ta za nesporna. Izvajanja dokazov ni, saj se priznana dejstva ne dokazujejo (214. člen ZPP). V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti navedb tožeče stranke, ampak le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja in ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
ZFPPIPP člen 213, 213/1, 213/1-1, 221z, 221z/1, 221z/2, 221z/3.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - zavarovana terjatev
Če je bila upniku za celotno terjatev v postopku prisilne poravnave priznana ločitvena pravica, pomeni, da nanjo pravnomočno potrjena prisilna poravnava sploh ni učinkovala.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - odpoved dedovanju - dedna izjava - postopek denacionalizacije - odločba o denacionalizaciji - fideikomisarična substitucija - vstopna pravica - dedovanje na podlagi zakona
Čeprav je res, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe v denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, to vendarle ne velja za tiste dedne izjave, ki so dane, ko je postopek denacionalizacije že v teku.
ZPP člen 311, 311/1.. ZIU člen 9, 9/2.. ZSPJS člen 3, 3/3.. ZSPJS-L člen 16, 17.
plačilo razlike plače - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - plača - sodnik
Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še upošteva pri izdaji sodbe. To je v slovenskem pravu trenutek zaključka glavne obravnave, torej zadnji mogoči čas, v katerem lahko stranki še navajata dejstva in predlagata dokaze, ki nastanejo med postopkom. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku glavne obravnave). Časovne meje pravnomočnosti se torej nanašajo le na dejansko, ne pa tudi na pravno podlago.
Vprašanje mej pravnomočnosti je pravno vprašanje. Če sodišče ne sledi strankinemu pravnemu razlogovanju, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku, katere odraz je tudi dolžnost sodišča, da odgovori na strankine navedbe.
Predmet spora je vprašanje, ali je tožena stranka tožniku zakonito, kljub izdanim odločbam predsednika sodišča, kjer tožnik opravlja sodniško službo, po določbah zakona izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 3. člena ZSPJS, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006639
ZZK-1 člen 243.
ugotovitev velikosti deležev - zemljiškoknjižno stanje - napačen vpis v zemljiški knjigi - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kot ključni dokaz izpostavilo potrdilo o odjavi tožnice iz zavarovanj z dnem 1. 10. 2012, saj ravno ta jasno dokazuje, da je tožnica od 29. 9. 2012 do 1. 10. 2012 še imela status zaposlene osebe. Z naslednjim dnem se je upokojila, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo odpravnino ob upokojitvi.