DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008145
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.. ZZZ-1 člen 8, 18, 23, 24, 45, 45/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)
Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja. Zato je treba v vsakem posameznem primeru konkretno presoditi, ali je delodajalec s sprejetjem ukrepa za sankcioniranje delavca oziroma opozarjanjem na možnost sankcioniranja glede na vse okoliščine primera kršil prepoved trpinčenja na delovnem mestu.
dodatni sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik
Če garaža ni zemljiškoknjižno vpisana na zapustnika in je zemljiškoknjižni lastnik nekdo tretji, ta garaža (zaenkrat) ne more biti del zapuščine in ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
KZ-1 člen 38, 204.. ZDR-1 člen 33, 37, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožena stranka tožniku očita pomoč pri kaznivem dejanju tatvine v sostorilstvu, saj naj bi bilo odtujeno gorivo naloženo v njegov osebni avtomobil, tožnik pa naj bi ga z osebnim vozilom odpeljal s kraja dogodka. Očitek v izredni odpovedi je utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil zakonske obveznosti o vestnem opravljanju dela (33. člen ZDR-1) in o prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1) ter da ima kršitev tudi vse zakonske znake pomoči (38. člen KZ-1) pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik vedel, da je v njegovem vozilu odtujeno gorivo in je namenoma nudil pomoč pri storitvi kaznivega dejanja tatvine s tem, ko je namenoma odpeljal gorivo s svojim vozilom. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
posojilna pogodba - fiktivna posojila - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - pripoznava dolga
Ker iz navedene pogodbe iz leta 2012 izhaja, da se z odkupljeno terjatvijo pobota del glavnice iz posojilne pogodbe iz leta 2010, je sodišče prve stopnje na podlagi te ugotovitve utemeljeno zaključilo, da je z navedeno pogodbo iz leta 2012 toženec pripoznal svoj dolg po posojilni pogodbi iz leta 2010. Zato je toženčev ugovor navideznosti pogodbe utemeljeno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006268
OZ člen 168, 168/1, 174, 179, 182, 352, 352/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - medicinski poseg - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - katastrofalna škoda - bodoča škoda - paraplegija - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - izgubljeni dohodek - denarna renta - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Odmera odškodnine za katastrofalno škodo, ki jo je pri izvajanju medicinskega posega (lokalna spinalna anestezija) povzročila drugo tožena stranka, ki ima odgovornost iz opravljanja dejavnosti zavarovano pri prvo toženi stranki (zavarovalnici).
odškodninska odgovornost poslovodstva - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - sklep družbenikov - materialnopravna predpostavka - odobritev posojila
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je s sklepom z dne 7. 1. 2016, s katerim so družbeniki potrdili in odobrili vložitev tožbe v tej zadevi, zadoščeno materialnopravni predpostavki, ki mora biti podana do konca glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so bili pravni posli, ki so opisani v tožbi, sklenjeni v nasprotju z določbo prvega odstavka 261. člena ZGD-1.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006262
OZ člen 51, 540, 540/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/1, 84/2. ZN člen 47, 47-1, 48.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno in posebno premoženje zakoncev - medsebojni pravni posli zakoncev - obličnost - notarski zapis - darilna pogodba med zakoncema - ničnost darilne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - temeljna moralna načela kot pravni standard - razveza zakonske zveze - vzrok za razvezo zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca - vrednost poslovnega deleža - insolventnost družbe
Pri vrnitvi daril zakoncev po razpadu zakonske zveze je odločilna okoliščina obogatitev obdarjenca ob nastanku vzroka za razpad skupnosti in ne prikrajšanje darovalca.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, na kateri je bil prisoten tudi pritožnik, izhaja, da vsi prisotni priznavajo oporoko kot pristno in pravno veljavno, pritožnik pa je zapisnik celo podpisal. Z golo pritožbeno navedbo (tj. brez slehernega dokaza), da temu ni bilo tako, v javni listini ugotovljenega dejstva (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) pritožnik ne more uspešno izpodbiti.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - kaznivo dejanje zoper življenje in telo - ponovitvena nevarnost - pravica do osebne svobode - načelo sorazmernosti - načelo pravne države - neogibna potrebnost - nujnost
Na dolgi rok je za stabilizacijo obdolženkinega psihičnega stanja, odpravo avto in heteroagresivnega vedenja v okoliščinah, ki jih dojema kot ogrožajoče, in posledično za odpravo ponovitvene nevarnosti v smislu 70.a člena KZ-1, primerno in nujno zdravljenje in varstvo obdolženke v socialno varstvenem zavodu. Ustrezen občutek varnosti in podporno delovno terapijo lahko obdolženka dobi v ustreznem socialno varstvenem zavodu, ne pa tudi z zdravljenjem in varstvom v psihiatrični (forenzični) bolnišnici.
Za trenutno obdobje do nastanitve v socialno varstvenem zavodu pa je obdolženki primerno in nujno izreči varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Odločitev temelji na jasnem mnenju sodne izvedenke in razlikovanju med kratkoročnimi in dolgoročnimi potrebami obdolženke. Psihiatrični oddelek UKC Maribor pa bo na podlagi strokovne obravnave obdolženkinih nadaljnjih potreb po zdravljenju in varstvu v skladu z zakonskimi pooblastili poskrbel za njeno premestitev v socialno varstveni zavod.
zamudna sodba - stroški pravdnega postopka - povrnitev stroškov postopka - nujno enotno sosporništvo - pripoznava tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe - nadomestna vročitev - dejanska vročitev - datum vročitve - dolžna skrbnost odvetnika - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je druga toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, pritožba utemeljeno graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo toženko solidarno s prvim tožencem obvezalo na plačilo pravdnih stroškov tožnice. V skladu z določilom četrtega odstavka 161. člena ZPP namreč sodišče, če so toženi vsi udeleženci materialnopravnega razmerja kot nujni sosporniki, tistih, ki so pripoznali tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov.
Kot določa 157. člen ZPP, v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva. Ker druga toženka že v zapuščinskem postopku ni priznavala veljavnosti sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek pripoznala, druga toženka ni dala povoda za sodno intervencijo, zato je njen zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo na podlagi določila 157. člena ZPP utemeljen.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
Ne drži, da bi morali biti pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami priloženi tudi dokazi, na katere namerava tožena stranka opreti odpoved. S tem, ko je tožena stranka v sodnem postopku jasno predočila imena oškodovancev in predložila tudi njihove izjave, na katere se sicer ni sklicevala že predhodno v vabilu na zagovor, ni širila okvirja odpovednih razlogov, ampak jih je natančneje opredelila ter predvsem dokazovala njihovo utemeljenost.
Zakon ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina.
Izhajati je potrebno iz stališča, da mora biti tudi začasna odredba ekvivalent zavarovani terjatvi. Tako višine varščine ni mogoče določati glede na vrednost nepremičnine, katere odtujitev in obremenitev je dolžniku prepovedana z začasno odredbo, ampak glede na višino zavarovane terjatve, pri čemer to ne pomeni, da mora varščina doseči višino celotne terjatve, to je glavnice z obrestmi in stroški.
Ni potrebno, da bi bil znesek varščine tolikšen, da bi bilo mogoče iz njega popolnoma poravnati terjatev. Zadošča toliko, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava.
Tožnica v postavljenem roku ni ravnala po sklepu sodišča in ni predložila izpodbijane dokončne odločbe, niti ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno tožničino tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
izjavljena volja - razlaga pogodbe - prava volja - izjava volje - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Iz prvega odstavka 82. člena OZ izhaja pravilo pri razlagi pogodb, in sicer, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Izjava volje ima takšno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odločilni so zato objektivni kriteriji.
poslovanje s plačilnimi in kreditnimi karticami - prenehanje denarne terjatve - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršba na denarno terjatev dolžnika
Pri poslovanju s plačilnimi in kreditnimi karticami gre dejansko za tri pogodbe. Prva je sklenjena med banko in prodajalcem (v predmetni zadevi dolžnikom po sklepu o izvršbi), druga je sklenjena med imetnikom kartice in prodajalcem (ob opravi vsakokratne dobave oziroma storitve), tretja pa med banko in imetnikom plačilne kartice. Bistvo tega tristranskega razmerja pa je, da prodajalec plačila dejansko ne dobi od kupca (imetnika kartice), temveč od banke. Ta pa nato plačilo izterja od imetnika plačilne kartice (tudi v primeru, da imetnik kartice nima sredstev, prodajalec, ki je ob sprejemu kartice ravnal ustrezno skrbno, dobi plačilo od banke).
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost razpolaganja - slabo finančno stanje
Ko gre za primarni drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se tožnik ponovno neutemeljeno sklicuje na slabo finančno stanje dolžnika, ker ta ne predstavlja subjektivnega razpolaganja toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007328
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
predmet prodajne pogodbe - odkup stanovanja po SZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni pridobil lastninske pravice sporne kleti na podlagi priposestvovanja. Tožencu je uspelo izpodbiti dobrovernost tožnika, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se moralo sodišče ukvarjati (tudi) s priposestvovalno dobo. Dovolj je, da eden izmed pogojev za priposestvovanje ni izpolnjen (v obravnavanem primeru dobra vera), da lastninske pravice s priposestvovanjem ni moč dobiti. Poleg dejstva, da iz kupoprodajne pogodbe in zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja ne izhaja, da bi tožnik kupil tudi sporno klet, je sodišče utemeljilo tožnikovo nedobrovernost tudi s tem, da je tožnik prosil direktorja S. za uporabo kleti za nedoločen čas v zameno za ureditev in izpraznitev kleti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006077
OZ člen 1019, 1019/4. ZOR člen 1065. ZPP člen 243, 287, 287/2.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje z izvedencem - višina dolga - izračun obresti - informativni dokaz - sklepčnost tožbe - očitna pisna pomota - dokaz z izvedencem v informativne namene - lastno strokovno znanje sodišča
Ob nespornemu dejstvu, da sta pravdni stranki sklenili samo dve kreditni pogodbi z dodatki, zgolj številka oziroma oznaka pogodbe po prepričanju pritožbenega sodišča ni bistveni element predmetne tožbe, zato omenjene očitne pisne pomote tožeče stranke v številkah ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
Ni mogoče soglašati s pritožnikom, da že njegovo pavšalno nasprotovanje oziroma nestrinjanje z obračunom tožeče stranke terja preveritev njegove pravilnosti s pomočjo izvedenca finančne stroke. Drugi toženec bi lahko obračun tožeče stranke sam preveril z razmeroma preprostim matematičnim izračunom ter nato na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotoval posameznim postavkam v obračunu.
Ker torej izračun vtoževanega zneska ni izven spoznavnega območja drugega toženca, bi izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke v predmetni zadevi pomenila dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz. Vsi podatki za preveritev obračuna vtoževane terjatve so podani, pri tem pa zadostuje osnovno znanje matematike, s katerim sodišče zagotovo razpolaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006548
ZOZP člen 17, 17-1. OZ člen 149, 150, 151, 152, 153, 153/2, 964, 965. ZPP člen 7, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost zavarovalnice - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem - pravočasnost dokaznega predloga - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka - nasprotna izvedenska mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - način nastanka poškodb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - znižanje dokaznega standarda - dokazna stiska
V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Sodna praksa je že izrekla, da v okvir dokazovanja obstoja zavarovalnega primera sodi tudi dokazovanje, da je do zatrjevane škode prišlo na zatrjevani način. Zavzeto je bilo stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na "drugačen način", nujno pomeni, da je prišlo tudi do drugačne škode, to pa narekuje sklep, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo. Z vidika pravil o porazdelitvi dokaznega bremena navedeno pomeni, da je na tožeči stranki breme, da dokaže nastanek zavarovalnega primera, kar vključuje tudi zatrjevani način nastanka zavarovalnega primera, na toženi stranki pa je dokazno breme, da so podane okoliščine, ki po pogodbi in zakonu izključujejo zavarovalno kritje, zaradi česar tožeča stranka sploh nima pravice do odškodninskega zahtevka.
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da ni imelo nobenega sprejemljivega razloga, da bi bolj verjelo enemu ali drugemu mnenju, še posebej, ker z znanjem za raziskavo prometnih nezgod ne razpolaga, in ob ugotovitvah, da sta izvedenca ob istih podatkih o nezgodi in ob enotnih pravilih stroke prišla do nasprotnih ugotovitev. Zaradi nasprotujočih si mnenj je sodišče sprejelo dokazni predlog tožnika in postavilo izvedenca medicinske stroke z nalogo, da ugotovi, ali je na podlagi poškodb obeh udeležencev mogoče zaključiti, kje sta se nahajala v času nezgode.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, ko mnenja izvedenca specialista sodne medicine in specialista splošne kirurgije ni sprejelo. Sporne okoliščine v tem mnenju niso bile dokončno razjasnjene, s tem pa je prišlo do kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu nima odločilnih razlogov.