CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006687
SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/2, 337, 337/1.
delitev solastne stvari - nemožnost fizične delitve - prodaja stvari - pritožbene novote - zapisnik o naroku
Nasprotni udeleženec je na narokih soglašal, da fizična delitev nepremičnin ni možna. Sedaj v pritožbi nasprotuje priznanemu zaključku, da fizična delitev nepremičnin ni možna in navaja, da ima hiša dve samostojni stanovanjski enoti. Take pritožbene navedbe so po določilu 337. člena ZPP prepozne, nasprotni udeleženec pa niti ne utemelji, zakaj jih ni podal pravočasno.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - kaznivo dejanje zoper življenje in telo - ponovitvena nevarnost - pravica do osebne svobode - načelo sorazmernosti - načelo pravne države - neogibna potrebnost - nujnost
Na dolgi rok je za stabilizacijo obdolženkinega psihičnega stanja, odpravo avto in heteroagresivnega vedenja v okoliščinah, ki jih dojema kot ogrožajoče, in posledično za odpravo ponovitvene nevarnosti v smislu 70.a člena KZ-1, primerno in nujno zdravljenje in varstvo obdolženke v socialno varstvenem zavodu. Ustrezen občutek varnosti in podporno delovno terapijo lahko obdolženka dobi v ustreznem socialno varstvenem zavodu, ne pa tudi z zdravljenjem in varstvom v psihiatrični (forenzični) bolnišnici.
Za trenutno obdobje do nastanitve v socialno varstvenem zavodu pa je obdolženki primerno in nujno izreči varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Odločitev temelji na jasnem mnenju sodne izvedenke in razlikovanju med kratkoročnimi in dolgoročnimi potrebami obdolženke. Psihiatrični oddelek UKC Maribor pa bo na podlagi strokovne obravnave obdolženkinih nadaljnjih potreb po zdravljenju in varstvu v skladu z zakonskimi pooblastili poskrbel za njeno premestitev v socialno varstveni zavod.
Določba 508. člena OZ je povsem jasna in (zakonitemu) predkupnemu upravičencu nalaga, da mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Hkrati z izjavo, da kupuje stvar, mora plačati kupnino določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji ali jo položiti pri sodišču. Realizacija predkupnega upravičenja je povezana s takojšnjim plačilom kupnine. Nedvomno se je toženka s predpogodbo zavezala, da bo sklenila glavno pogodbo s tožnico, razen če bodo predkupni upravičenci uveljavljali predkupno pravico. Tega dogovora bi se morala držati, ko je ugotovila, da kupnina ni bila pravi čas položena in s tem predkupna pravica ni bila uveljavljena tako, kot to določa OZ.
zamudna sodba - stroški pravdnega postopka - povrnitev stroškov postopka - nujno enotno sosporništvo - pripoznava tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe - nadomestna vročitev - dejanska vročitev - datum vročitve - dolžna skrbnost odvetnika - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je druga toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, pritožba utemeljeno graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo toženko solidarno s prvim tožencem obvezalo na plačilo pravdnih stroškov tožnice. V skladu z določilom četrtega odstavka 161. člena ZPP namreč sodišče, če so toženi vsi udeleženci materialnopravnega razmerja kot nujni sosporniki, tistih, ki so pripoznali tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov.
Kot določa 157. člen ZPP, v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva. Ker druga toženka že v zapuščinskem postopku ni priznavala veljavnosti sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek pripoznala, druga toženka ni dala povoda za sodno intervencijo, zato je njen zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo na podlagi določila 157. člena ZPP utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - reparacija - regres za letni dopust
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na neaktivnosti pri izvedbi projekta, pripravo dokumentacije za oddajo vloge za odobritev subvencije za pridobitev nepovratnih sredstev od sklada ter izpeljavo dogovora s kupcem, niso utemeljeni. Zato je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni bil podan.
Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik o razlogih za svojo več kot 5-dnevno odsotnost z dela obvestiti bodisi poslovno sekretarko bodisi pomočnico direktorja, ki je delo direktorja opravljala v njegovi odsotnosti. Ker tega ni storil, je bil podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijana odpoved ni bila podana iz utemeljenih in zakonitih razlogov, saj tožena stranka ni dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je pri tej presoji utemeljeno upoštevalo vse okoliščine, in sicer da ostale v izredni odpovedi očitane hujše kršitve pogodbenih in delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR tožniku niso bile dokazane, da tožnikov izostanek z dela ni bil neupravičen ter da tožnikovo ravnanje v zvezi z dopustom ni imelo takšne teže, da bi samo po sebi onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena kot nezakonita, je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bi nezakonito prenehalo.
zaključek zdravljenja - znan obseg nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - triletni zastaralni rok - nepremoženjska škoda - skaženost - nadaljevanje zdravljenja - estetska motnja - aktivno zdravljenje - bodoča škoda - brazgotine
Z zaključkom aktivnega medicinskega zdravljenja se je končalo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode in je bil zato tožnici znan obseg škode.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je oškodovančevo stanje (in s tem obseg škode) stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni realno pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti uveljaviti odškodninski zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00006854
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 381. ZPP člen 11, 243.
kaznovanje stranke - denarna kazen - zloraba pravic - izvedenec - predujem - pripombe na izvedensko mnenje - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - dokazna tema - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - procesne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pravočasna vložitev vloge
Vložitve pripravljalne vloge dan pred razpisanim narokom v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za namerno ravnanje v smeri preložitve naroka ter s tem zavlačevanja postopka. Šele takšna opredelitev ravnanja pooblaščenca tožene stranke pa bi vodila v zaključek, da je zlorabil procesne pravice.
Tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje ni navajala novih dejstev, ki bi povzročila spremembo dokazne teme in prevalitev dokaznega bremena nanjo. Predmet dokazovanja je ves čas ostal enak, zato je zaslišanje izvedenca na naroku predstavljalo nadaljevanje izvajanja dokaza, ki so ga predlagali tožniki. Stroški njegove izvedbe torej (predhodno) bremenijo njih.
Ker gre za hipotetično korist, za presojo ni odločilno, kako je v tem času nepremičnino uporabljala tožena stranka, niti kako so jo po vrnitvi nepremičnine v denacionalizacijskem postopku uporabljali tožniki. Pomembno je le, kakšna uporaba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju ter ali in kakšno korist bi tožniki z njo dosegli.
Plačilo procesnih obresti je mogoče zahtevati le od obresti, ki so na dan vložitve tožbe že zapadle in ne od obresti, ki tečejo med sodnim postopkom. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom omogočeno, da s sprotnimi kapitalizacijami obresti in spremembami tožbe neutemeljeno kopičijo obrestne zahtevke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006288
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 11, 347, 347/2, 347/3, 347/3-2, 339, 339/2, 339/2-14, 357a, 425. SPZ člen 32, 33, 33/1.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - poslovna dejavnost - konkurenčna dejavnost - možnost preizkusa odločitve - nelojalna konkurenca - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - pravica do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
Če sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ne izvede odločilnih dokazov, ki jih je predlagal tožnik (kot v konkretnem primeru, ko sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in prič, predlog za zavarovanje pa je zavrnilo le na podlagi listin), toženi stranki pa ni dalo možnosti, da bi se o predlogu tožnika za izdajo regulacijske začasne odredbe izjavila, pritožbeno sodišče pa ugotovi, da je pritožba tožnika utemeljena, v takem primeru pritožbeno sodišče ni dolžno razpisati pritožbene obravnave. Sklep sodišča prve stopnje lahko razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Druga alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP nalaga pritožbenemu sodišču, da mora razpisati obravnavo, če je treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. V konkretnem primeru pa sodišče ni izvedlo relevantnih dokazov z zaslišanjem prič in pravdnih strank, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ga posledično ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006639
ZZK-1 člen 243.
ugotovitev velikosti deležev - zemljiškoknjižno stanje - napačen vpis v zemljiški knjigi - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006548
ZOZP člen 17, 17-1. OZ člen 149, 150, 151, 152, 153, 153/2, 964, 965. ZPP člen 7, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost zavarovalnice - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem - pravočasnost dokaznega predloga - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka - nasprotna izvedenska mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - način nastanka poškodb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - znižanje dokaznega standarda - dokazna stiska
V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Sodna praksa je že izrekla, da v okvir dokazovanja obstoja zavarovalnega primera sodi tudi dokazovanje, da je do zatrjevane škode prišlo na zatrjevani način. Zavzeto je bilo stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na "drugačen način", nujno pomeni, da je prišlo tudi do drugačne škode, to pa narekuje sklep, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo. Z vidika pravil o porazdelitvi dokaznega bremena navedeno pomeni, da je na tožeči stranki breme, da dokaže nastanek zavarovalnega primera, kar vključuje tudi zatrjevani način nastanka zavarovalnega primera, na toženi stranki pa je dokazno breme, da so podane okoliščine, ki po pogodbi in zakonu izključujejo zavarovalno kritje, zaradi česar tožeča stranka sploh nima pravice do odškodninskega zahtevka.
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da ni imelo nobenega sprejemljivega razloga, da bi bolj verjelo enemu ali drugemu mnenju, še posebej, ker z znanjem za raziskavo prometnih nezgod ne razpolaga, in ob ugotovitvah, da sta izvedenca ob istih podatkih o nezgodi in ob enotnih pravilih stroke prišla do nasprotnih ugotovitev. Zaradi nasprotujočih si mnenj je sodišče sprejelo dokazni predlog tožnika in postavilo izvedenca medicinske stroke z nalogo, da ugotovi, ali je na podlagi poškodb obeh udeležencev mogoče zaključiti, kje sta se nahajala v času nezgode.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, ko mnenja izvedenca specialista sodne medicine in specialista splošne kirurgije ni sprejelo. Sporne okoliščine v tem mnenju niso bile dokončno razjasnjene, s tem pa je prišlo do kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu nima odločilnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006077
OZ člen 1019, 1019/4. ZOR člen 1065. ZPP člen 243, 287, 287/2.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje z izvedencem - višina dolga - izračun obresti - informativni dokaz - sklepčnost tožbe - očitna pisna pomota - dokaz z izvedencem v informativne namene - lastno strokovno znanje sodišča
Ob nespornemu dejstvu, da sta pravdni stranki sklenili samo dve kreditni pogodbi z dodatki, zgolj številka oziroma oznaka pogodbe po prepričanju pritožbenega sodišča ni bistveni element predmetne tožbe, zato omenjene očitne pisne pomote tožeče stranke v številkah ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
Ni mogoče soglašati s pritožnikom, da že njegovo pavšalno nasprotovanje oziroma nestrinjanje z obračunom tožeče stranke terja preveritev njegove pravilnosti s pomočjo izvedenca finančne stroke. Drugi toženec bi lahko obračun tožeče stranke sam preveril z razmeroma preprostim matematičnim izračunom ter nato na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotoval posameznim postavkam v obračunu.
Ker torej izračun vtoževanega zneska ni izven spoznavnega območja drugega toženca, bi izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke v predmetni zadevi pomenila dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz. Vsi podatki za preveritev obračuna vtoževane terjatve so podani, pri tem pa zadostuje osnovno znanje matematike, s katerim sodišče zagotovo razpolaga.
dodatni sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik
Če garaža ni zemljiškoknjižno vpisana na zapustnika in je zemljiškoknjižni lastnik nekdo tretji, ta garaža (zaenkrat) ne more biti del zapuščine in ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
ZPIZ-2B člen 7, 39a. ZPIZ-2 člen 18, 27, 27/5, 29, 38, 399.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je za leto 2016 določen splošni pogoj za upokojitev, če zavarovanec izpolnjuje starost 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 5 let in 6 mesecev, se skladno z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece tožniku lahko zniža za 5 let in 6 mesecev na račun benifikacije in sicer na starost 53 let in 10 mesecev. Takšne starosti pa tožnik ni dopolnil. Tožnik je na dan vložitve zahteve 26. 2. 2016 namreč dopolnil 51 let in 4 mesece starosti. To pa pomeni, da tožnik na dan 26. 2. 2016 ne izpolnjuje enega izmed kumulativno zahtevanih pogojev za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za izplačilo 20 % pokojnine po prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2B.
odškodninska odgovornost poslovodstva - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - sklep družbenikov - materialnopravna predpostavka - odobritev posojila
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je s sklepom z dne 7. 1. 2016, s katerim so družbeniki potrdili in odobrili vložitev tožbe v tej zadevi, zadoščeno materialnopravni predpostavki, ki mora biti podana do konca glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so bili pravni posli, ki so opisani v tožbi, sklenjeni v nasprotju z določbo prvega odstavka 261. člena ZGD-1.
predčasna pokojnina - dokupljena doba - študij - vojaški rok - starostna pokojnina
Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka, ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa je definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe (23. točka 7. člena ZPIZ-2). Navedena določba je bila z novelo zakona (v nadaljevanju: ZPIZ-2E) dopolnjena, tako da je bilo za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" dodatno besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani". Vendar pa omenjena novela na rešitev sporne zadeve ne vpliva, saj bo stopila v veljavo šele s 1. 1. 2018. V zvezi z vprašanjem upoštevanja dokupljene dobe je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da z vsako reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja zakonodajalec zaostruje pogoje za priznanje pravic, ker je zaradi spremenjenih demografskih gibanj in finančnih okvirov vprašljiva vzdržnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dolžnost države, da ustvari možnosti in pogoje za uresničevanje in skrb za delovanje sistema, izhaja iz 50. člena Ustave RS. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, ustava ne določa, prav tako ne določa vsebine pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Določa pa, da se te pravice uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. Z ZPIZ-2 so bili tako določeni strožji pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za upokojitev po določbi 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 ne upošteva.
Zakon ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina.
Izhajati je potrebno iz stališča, da mora biti tudi začasna odredba ekvivalent zavarovani terjatvi. Tako višine varščine ni mogoče določati glede na vrednost nepremičnine, katere odtujitev in obremenitev je dolžniku prepovedana z začasno odredbo, ampak glede na višino zavarovane terjatve, pri čemer to ne pomeni, da mora varščina doseči višino celotne terjatve, to je glavnice z obrestmi in stroški.
Ni potrebno, da bi bil znesek varščine tolikšen, da bi bilo mogoče iz njega popolnoma poravnati terjatev. Zadošča toliko, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava.
Tožnica v postavljenem roku ni ravnala po sklepu sodišča in ni predložila izpodbijane dokončne odločbe, niti ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno tožničino tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. ZIZ člen 1, 17, 17/3, 20a, 20a/1, 55, 55/1, 55/1-5, 55/2, 71, 71/1, 71/1-5. ZN člen 4, 23, 42. OZ člen 92. Zakon o varstvu potrošnikov člen 23.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom pa ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (prim. tretji odstavek 3. člena ZPP). To pa pomeni, da izjava o soglasju za neposredno izvršljivost obveznosti ni dovoljena, če bi bilo takšno soglasje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim pravilom. Ko pa je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ. Ta, kot kasnejši zakon, kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti obveznosti iz notarskega zapisa z odločbo tako predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
Izvršbo je treba odložiti takrat, kadar je to potrebno za zagotovitev polnega učinka pričakovane sodne odločbe glede obstoja pravic, uveljavljenih na podlagi prava Unije. To pa pomeni, da je treba pravni standard nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode razlagati in položaj dolžnika in upnika tehtati glede na verjetnost uspeha dolžnika v pravdi ter pri tem upoštevati tudi škodo, ki je posledica same realizacije izvršbe. Še posebej pazljivo mora biti to tehtanje pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Toženec je tožnici konkretno očital, da je spornega dne samovoljno in v nasprotju z izrecnimi odredbami delodajalca, z namenom, da bi sebi ali A.A. pridobila protipravno premoženjsko korist, najmanj pa, da bi delodajalcu povzročila premoženjsko škodo, kot delavka delodajalca uporabila ter odtujila denarna sredstva v znesku 8.000,00 EUR in ta sredstva iz poslovnega računa delodajalca nakazala na transakcijski račun A.A.. Glede na ugotovljena dejstva, da si je tožnica za potrebe poslovanja toženca (za plače, božičnico, ipd.) izposodila denar od hčere A.A., je bila njena dolžnost, da skladno s posojilnimi pogodbami ta denar tudi vrne. Posledično je v celoti pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica s spornim plačilom spornega dne ni kršila obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja. Ker ni podan očitani odpovedni razlog je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007328
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
predmet prodajne pogodbe - odkup stanovanja po SZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni pridobil lastninske pravice sporne kleti na podlagi priposestvovanja. Tožencu je uspelo izpodbiti dobrovernost tožnika, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se moralo sodišče ukvarjati (tudi) s priposestvovalno dobo. Dovolj je, da eden izmed pogojev za priposestvovanje ni izpolnjen (v obravnavanem primeru dobra vera), da lastninske pravice s priposestvovanjem ni moč dobiti. Poleg dejstva, da iz kupoprodajne pogodbe in zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja ne izhaja, da bi tožnik kupil tudi sporno klet, je sodišče utemeljilo tožnikovo nedobrovernost tudi s tem, da je tožnik prosil direktorja S. za uporabo kleti za nedoločen čas v zameno za ureditev in izpraznitev kleti.