Sodišče prve stopnje je v zvezi z neizvedbo dokaza za zaslišanje detektiva nepravilno uporabilo določbo 286.a člena ZPP. Drži, da je tožena stranka zaslišanje detektiva predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo, to je po poteku roka, ki ga je določilo sodišče prve stopnje na poravnalnem naroku. Ni pa mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da ne gre za dokaz, ki ga tožena stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla predlagati. Zato je bil dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje detektiva, ki ga je tožena stranka podala na prvem naroku za glavno obravnavo, pravočasen. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo predlaganega dokaza in je s tem toženi stranki odvzelo možnost, da dokaže očitek, kot izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
lovska družina - izključitev člana iz lovske družine - disciplinski postopek - uvedba disciplinskega postopka - pravočasnost - kršitev pravil - predlog za uvedbo disciplinskega postopka
V disciplinskem postopku, v katerem se odloča o izključitvi člana lovske družine, morajo biti upoštevana tako avtonomna pravna pravila kot minimalna procesna jamstva sklenjenega pravnega postopka. V nasprotnem primeru (proti)pravnost omejitve ustavne pravice do združevanja ni preverljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006562
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/2, 16/7. - člen 5, 5/1.
lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - lastninjenje zadružnega premoženja - zadruga - premoženje zadrug - pridobitev lastninske pravice - način pridobitve - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - odplačnost pridobitve - neodplačna pridobitev - arondacija - dokazno breme
V tej pravdi gre za vprašanje lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini: Po prvem odstavku 74. člena ZZad je vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. Ta so z dnem uveljavitve ZZad postala last Republike Slovenije in so se prenesla v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sklad je bil ustanovljen z ZSKZ in vanj so se v rokih in po postopku, določenem s tem zakonom, prenesla tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije po drugih predpisih, torej tudi po prej omenjeni določbi ZZad. Na podlagi določila sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To Navodilo pa v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način; slednji način se et de iuris domneva, če odškodnina ni presegla 30 % vrednosti. Toženka mora dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006558
ZTLR člen 28, 28/2. OZ člen 5. ZZK-1 člen 243. ZKZ-73 člen 21, 21/2, 24, 24/5, 25, 25/1, 25/2, 28.
prodajna pogodba - veljavnost prodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - predmet dedovanja - standard povprečno skrbnega človeka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugovor zastaranja - nedobrovernost - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da se bo ob nakupu nepremičnine, če mu nekdo s pogodbo dokazuje, da je njen lastnik, pozanimal oziroma raziskal, kaj je na stvari. Drugi toženec in tretja toženka pa sta ignorirala tožnikova opozorila in po odvetniku poslani poziv prvi toženki za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Da za ta pisni poziv ne bi vedela, ne zatrjujeta. Nedobroverno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zato višje sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega o neveljavnosti - ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo glede sporne nepremičnine 20. 3. 2013 sklenili toženci. Posledično je utemeljen na določilih 243. člena ZZK-1 temelječ tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugo in tretje tožene stranke ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja - vknjižbo lastninske pravice v korist prve toženke (izbrisna tožba).
Upnik v pritožbi priznava, da vodi izvršilni postopek zoper dolžnika za odpoklican neplačan del posojila, ki je v celoti zapadel v plačilo, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. To pomeni, da mora vse stroške, ki so mu nastali po vložitvi predloga za izvršbo za uveljavitev te terjatve, priglašati v izvršilnem postopku in zapadejo pod režim potrebnih izvršilnih stroškov po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sicer bi upnik lahko vsak mesec vložil nov predlog za izvršbo za tekoče stroške, kar je, če nič drugega, neekonomično, neracionalno.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-5, 394, 394-1.. - člen 160, 160/5.
predlog za obnovo postopka - izločitev sodnika - pravica do naravnega sodnika - triaža
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII R 4/2017 z dne 21. 3. 2017, s katerim je bil tožnikov predlog za izločitev sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki ga je Vrhovno sodišče RS štelo kot predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zavrnjen, da način dodeljevanja spisov s časovnim zamikom omogoča 5. odstavek 160. člena Sodnega reda in da je bistveno, da se pri dodeljevanju spisov s časovnim zamikom, to je po zaključku triažnega postopka, spoštuje osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih (saj tožnik ne zatrjuje, da bi pravila, po katerih se dodeljujejo spisi z zamikom, odstopala od tega osnovnega načela), ni mogoče šteti, da je bila tožniku kršena ustavna pravica do naravnega sodnika.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - določitev preživnine - višina preživnine - preživninske potrebe otroka - dokaz z izvedencem
Za oceno preživninskih potreb ni bistveno spreminjanje otrokovih dejavnosti (npr. zamenjava baleta s fitnesom), ali opustitev plavanja oziroma glasbene šole. Povsem življenjsko je, da potrebe niso stalne in da varirajo. Celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Prav zato so potrebe določene okvirno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006866
ZPP člen 80, 81, 81/5, 286a, 286a/4, 286a/5, 286b, 352, 358, 358/5. ZFPPIPP člen 378. OZ člen 374.
garancijska pogodba - zaključek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka - pravni interes za pritožbo - pravočasnost vloge - prekluzija - pisni poziv sodišča - zakonske zamudne obresti - trditvena podlaga - stranske terjatve - pravočasno grajanje napak
Stečajni postopek nad prvo toženko se je končal in družba je bila izbrisana iz sodnega registra. Tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper prvo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
Zgolj iz razloga, ker ni utemeljen zahtevek za plačilo celotne vtoževane glavnice, pa ni mogoče v celoti zavrniti zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V takšnem primeru mora pripadajoče zamudne obresti pač izračunati sodišče.
Zakonske zamudne obresti nastajajo poleg glavnice, in če so utemeljene, se prištejejo h glavnici, če niso utemeljene, pa se ne morejo odštevati od glavnice, ampak se zahtevek v tem delu zavrne.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti.
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da tožnik v sporu ni v celoti uspel. Zahteval je namreč, da se ugotovi, da je bilo njegovi pritožbi v predsodnem postopku v celoti ugodeno, kar pa ne drži, saj je bilo ugodeno le v višini 50 % in ne 100 %.
ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
ZFPPIPP člen 213, 213/1, 213/1-1, 221z, 221z/1, 221z/2, 221z/3.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - zavarovana terjatev
Če je bila upniku za celotno terjatev v postopku prisilne poravnave priznana ločitvena pravica, pomeni, da nanjo pravnomočno potrjena prisilna poravnava sploh ni učinkovala.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kot ključni dokaz izpostavilo potrdilo o odjavi tožnice iz zavarovanj z dnem 1. 10. 2012, saj ravno ta jasno dokazuje, da je tožnica od 29. 9. 2012 do 1. 10. 2012 še imela status zaposlene osebe. Z naslednjim dnem se je upokojila, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo odpravnino ob upokojitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006437
OZ člen 323, 323/1, 633, 633/3, 634, 639, 660, 662, 663, 663/1. ZPP člen 5, 289, 289/2, 289/3.
gradbena pogodba - kreditna pogodba - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - novacija - pripoznava dolga - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - znižanje plačila zaradi napak - grajanje napak - rok za grajanje napak - prevzem objekta - uzance - odgovornost za solidnost gradnje - pogojni dokazni predlog - kršitev načela konktradiktornosti
Obravnavane kreditne pogodbe ni mogoče obravnavati samostojno, saj je neposredno in izključno povezana s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. Gre za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen. S sklenitvijo kreditne pogodbe pravdni stranki nista prenovili svojega razmerja v smislu novacije po prvem odstavku 323. člena OZ.
V primeru pogojenega dokaznega predloga ("po potrebi postavitev izvedenca gradbene stroke") ne gre za veljavno podan dokazni predlog, saj je v pravdnem postopku mogoče le dvoje, bodisi da stranka izvedbo dokaza predlaga in pri njegovi izvedbi vztraja, bodisi da določenega dokaza ne predlaga.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00010631
ZNP člen 17, 17/2, 97. URS člen 68, 69. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 218, 218/1, 266, 266/1, 269. ZZK-1 člen 8. OZ člen 86, 101, 119, 323, 336, 364, 1060, 1062. ZOR člen 103, 141, 361, 371, 376, 376/1, 376/2, 387. ZTLR člen 54, 54/1.
odškodnina - določitev odškodnine - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - nadomestilo - nepravdni postopek - pravdni postopek - stvarna služnost - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - poseg v lastninsko pravico - dopustnost posega v lastninsko pravico - razlastitev - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - civilnopravno razmerje - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - nepremagljive ovire - zastaranje - zadržanje zastaranja - oderuška pogodba
Ker gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem.
Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve.
Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
KZ-1 člen 38, 204.. ZDR-1 člen 33, 37, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožena stranka tožniku očita pomoč pri kaznivem dejanju tatvine v sostorilstvu, saj naj bi bilo odtujeno gorivo naloženo v njegov osebni avtomobil, tožnik pa naj bi ga z osebnim vozilom odpeljal s kraja dogodka. Očitek v izredni odpovedi je utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil zakonske obveznosti o vestnem opravljanju dela (33. člen ZDR-1) in o prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1) ter da ima kršitev tudi vse zakonske znake pomoči (38. člen KZ-1) pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik vedel, da je v njegovem vozilu odtujeno gorivo in je namenoma nudil pomoč pri storitvi kaznivega dejanja tatvine s tem, ko je namenoma odpeljal gorivo s svojim vozilom. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00008409
KPJS člen 45.. ZObr člen 97b, 97č.. - člen 218.. ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 149.. - člen 8.
nadurno delo - razporejanje delovnega časa - referenčno obdobje - zakonske zamudne obresti - zastaranje
Delodajalec je tisti, ki mora z ustrezno organizacijo dela ustrezno skrbeti za izravnavo presežnih ur v referenčnem obdobju (tudi z eventualnim predhodnim zmanjšanim številom opravljeni ur dela, če pričakuje povečano število ur ob koncu referenčnega obdobja zaradi vojaških vaj), v nasprotnem primeru pa je delavcu dolžan plačati dodatek za nadurno delo za presežne ure (če te izkoristi v naslednjem referenčnem obdobju) oziroma jih plačati v višini 130 % urne postavke (če jih delavec ne izkoristi).
V okoliščinah konkretnega primera je tožeča stranka kot kupec nepremičnine hkrati s sklenitvijo prodajne pogodbe kot asignat sprejela nakazilo D.Z., prodajalca po prodajni pogodbi in poroka po dolgoročni kreditni pogodbi 7658/12, kot asignanta, da kupnino poplača namesto njemu, kreditodajalcu F. d.d. kot asignatarju. Asignaciji sta bili realizirani in z njuno realizacijo je D.Z. poplačal svojo obveznost kot porok po kreditni pogodbi, tožeča stranka pa kot kupec po prodajni pogodbi. V posledici poravnave s hipoteko zavarovane terjatve banke pa je bila izbrisana hipoteka na nepremičninah prodanih tožeči stranki, saj za njo ni bilo več podlage.
narava pogodbe - gospodarska pogodba - splošni zastaralni rok - rok za izpolnitev - fiksni rok - odstop od pogodbe
Tožeča stranka kot država je bila tista, ki je spodbujala subjekte, ki so lahko bili sicer gospodarski, da za namene javnega interesa opravljajo zanjo nekatere dejavnosti, ne pa z namenom pridobivanja dobička na njeni strani, zato ne gre za gospodarsko pogodbo
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Toženec je tožnici konkretno očital, da je spornega dne samovoljno in v nasprotju z izrecnimi odredbami delodajalca, z namenom, da bi sebi ali A.A. pridobila protipravno premoženjsko korist, najmanj pa, da bi delodajalcu povzročila premoženjsko škodo, kot delavka delodajalca uporabila ter odtujila denarna sredstva v znesku 8.000,00 EUR in ta sredstva iz poslovnega računa delodajalca nakazala na transakcijski račun A.A.. Glede na ugotovljena dejstva, da si je tožnica za potrebe poslovanja toženca (za plače, božičnico, ipd.) izposodila denar od hčere A.A., je bila njena dolžnost, da skladno s posojilnimi pogodbami ta denar tudi vrne. Posledično je v celoti pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica s spornim plačilom spornega dne ni kršila obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja. Ker ni podan očitani odpovedni razlog je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.