DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006262
OZ člen 51, 540, 540/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/1, 84/2. ZN člen 47, 47-1, 48.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno in posebno premoženje zakoncev - medsebojni pravni posli zakoncev - obličnost - notarski zapis - darilna pogodba med zakoncema - ničnost darilne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - temeljna moralna načela kot pravni standard - razveza zakonske zveze - vzrok za razvezo zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca - vrednost poslovnega deleža - insolventnost družbe
Pri vrnitvi daril zakoncev po razpadu zakonske zveze je odločilna okoliščina obogatitev obdarjenca ob nastanku vzroka za razpad skupnosti in ne prikrajšanje darovalca.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, na kateri je bil prisoten tudi pritožnik, izhaja, da vsi prisotni priznavajo oporoko kot pristno in pravno veljavno, pritožnik pa je zapisnik celo podpisal. Z golo pritožbeno navedbo (tj. brez slehernega dokaza), da temu ni bilo tako, v javni listini ugotovljenega dejstva (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) pritožnik ne more uspešno izpodbiti.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost razpolaganja - slabo finančno stanje
Ko gre za primarni drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se tožnik ponovno neutemeljeno sklicuje na slabo finančno stanje dolžnika, ker ta ne predstavlja subjektivnega razpolaganja toženca.
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da si je poškodoval roko, ko je vozilo potegnilo, sam pa je imel roko še na avtu. Dejstvo, da je najprej zatrjeval, da so vrata zaloputnila, nato pa, da je prišlo do poškodbe, ko je avto potegnil, sam pa se je še držal za vrata, ne omaje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Opis dogodka je bil nekoliko spremenjen, vendar na prvem naroku in to možnost je potrdil izvedenec medicinske stroke.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavržena tožba - nepopolna tožba
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil in ni predložil dokončne odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija, zato je pravilno in utemeljeno tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008145
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.. ZZZ-1 člen 8, 18, 23, 24, 45, 45/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)
Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja. Zato je treba v vsakem posameznem primeru konkretno presoditi, ali je delodajalec s sprejetjem ukrepa za sankcioniranje delavca oziroma opozarjanjem na možnost sankcioniranja glede na vse okoliščine primera kršil prepoved trpinčenja na delovnem mestu.
ZPP člen 311, 311/1.. ZIU člen 9, 9/2.. ZSPJS člen 3, 3/3.. ZSPJS-L člen 16, 17.
plačilo razlike plače - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - plača - sodnik
Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še upošteva pri izdaji sodbe. To je v slovenskem pravu trenutek zaključka glavne obravnave, torej zadnji mogoči čas, v katerem lahko stranki še navajata dejstva in predlagata dokaze, ki nastanejo med postopkom. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku glavne obravnave). Časovne meje pravnomočnosti se torej nanašajo le na dejansko, ne pa tudi na pravno podlago.
Vprašanje mej pravnomočnosti je pravno vprašanje. Če sodišče ne sledi strankinemu pravnemu razlogovanju, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku, katere odraz je tudi dolžnost sodišča, da odgovori na strankine navedbe.
Predmet spora je vprašanje, ali je tožena stranka tožniku zakonito, kljub izdanim odločbam predsednika sodišča, kjer tožnik opravlja sodniško službo, po določbah zakona izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 3. člena ZSPJS, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kot ključni dokaz izpostavilo potrdilo o odjavi tožnice iz zavarovanj z dnem 1. 10. 2012, saj ravno ta jasno dokazuje, da je tožnica od 29. 9. 2012 do 1. 10. 2012 še imela status zaposlene osebe. Z naslednjim dnem se je upokojila, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo odpravnino ob upokojitvi.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec v glavo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - depresija - vzročna zveza - poškodba zobovja - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - silobran
Neutemeljene so navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali ni morebiti toženec deloval v dovoljenem silobranu, saj dejstvo, da bi se toženec branil pred tožnico ni bilo dokazano oziroma je sodišče verjelo tožnici in njenemu opisu dogodka.
postopek prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - uvedba postopka prisilne poravnave - vložitev predloga za prisilno poravnavo
Zmotno je stališče pritožnika, da je postopek prisilne poravnave uveden šele z vložitvijo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, zaradi česar se pogoji za prekinitev stečajnega postopka v konkretnem primeru naj še ne bi stekli.
Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave, med drugim tiste, določene v 152. členu ZFPPIPP (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, četudi je ta nepopoln.
SZ člen 147, 147/1. SZ-1 člen 111, 111/1. SPZ člen 228, 228-3.
stanovanjska pravica - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - služnost stanovanja - najemna pogodba - ustni dogovor o uporabi stvari - realizacija dogovora - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Toženka je uporabljala stanovanje na podlagi ustnega dogovora, zato dejstvo, da ni imela najemne pogodbe, ni bistveno za presojo njenega priposestvovanja služnosti stanovanja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da revizija ni bila vložena po pooblaščencu, ki je odvetnik, ampak jo je vložil tožnik sam. Reviziji tožnik ni predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje revizijo tožnika na podlagi 367.č člena ZPP zavrglo.
narava pogodbe - gospodarska pogodba - splošni zastaralni rok - rok za izpolnitev - fiksni rok - odstop od pogodbe
Tožeča stranka kot država je bila tista, ki je spodbujala subjekte, ki so lahko bili sicer gospodarski, da za namene javnega interesa opravljajo zanjo nekatere dejavnosti, ne pa z namenom pridobivanja dobička na njeni strani, zato ne gre za gospodarsko pogodbo
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - razpis naroka - trditvena in dokazna podlaga - nasilje - psihično nasilje - fizično nasilje - ekonomsko nasilje
Razpis naroka v zadevah, sproženih na podlagi ZPND, ni obligatoren. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek. Sodišče razpiše narok takrat, ko je treba razčistiti določena vprašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006268
OZ člen 168, 168/1, 174, 179, 182, 352, 352/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - medicinski poseg - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - katastrofalna škoda - bodoča škoda - paraplegija - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - izgubljeni dohodek - denarna renta - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Odmera odškodnine za katastrofalno škodo, ki jo je pri izvajanju medicinskega posega (lokalna spinalna anestezija) povzročila drugo tožena stranka, ki ima odgovornost iz opravljanja dejavnosti zavarovano pri prvo toženi stranki (zavarovalnici).
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00008409
KPJS člen 45.. ZObr člen 97b, 97č.. - člen 218.. ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 149.. - člen 8.
nadurno delo - razporejanje delovnega časa - referenčno obdobje - zakonske zamudne obresti - zastaranje
Delodajalec je tisti, ki mora z ustrezno organizacijo dela ustrezno skrbeti za izravnavo presežnih ur v referenčnem obdobju (tudi z eventualnim predhodnim zmanjšanim številom opravljeni ur dela, če pričakuje povečano število ur ob koncu referenčnega obdobja zaradi vojaških vaj), v nasprotnem primeru pa je delavcu dolžan plačati dodatek za nadurno delo za presežne ure (če te izkoristi v naslednjem referenčnem obdobju) oziroma jih plačati v višini 130 % urne postavke (če jih delavec ne izkoristi).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
Ne drži, da bi morali biti pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami priloženi tudi dokazi, na katere namerava tožena stranka opreti odpoved. S tem, ko je tožena stranka v sodnem postopku jasno predočila imena oškodovancev in predložila tudi njihove izjave, na katere se sicer ni sklicevala že predhodno v vabilu na zagovor, ni širila okvirja odpovednih razlogov, ampak jih je natančneje opredelila ter predvsem dokazovala njihovo utemeljenost.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Okoliščine, da toženec tožnikovih obračunov ur ni zavrnil oziroma, da mu jih tožnik ni posebej dajal v potrditev, da toženec tožniku ni odrejal nadur, da se nista dogovorila glede povračila potnih stroškov ali stroškov malice, ne pomeni, da je tožnik delo opravljal samostojno, neodvisno od toženca oziroma, da med njima ni obstajalo delovno razmerje.