Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti.
izločitvena pravica na nepremičnini - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Na podlagi med pravdnima strankama nespornega dejstva, da tožeča stranka od tožene stranke ob sklenitvi prodajne pogodbe 28. 3. 2014, niti kasneje ni pridobila oziroma ji ta ni izročila overjenega zemljiškoknjižnega dovolila za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na tožečo stranko, kar tudi pritožbeno ni izpodbijano, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da razpolagalni pravni posel za navedeno nepremičnino še ni bil izveden in lastninska pravica na tožečo stranko ni bila prenesena, zato tožeča stranka nima izločitvene pravice po 22. členu ZFPPIPP.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - starost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da to, da je tožnik invalidsko upokojen v Avstriji ni podlaga za upokojitev v Sloveniji. Vprašanje upokojitve in invalidnosti je v Sloveniji drugače urejeno kot v Avstriji in za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora tožnik izpolnjevati pogoje, kakor so določeni v ZPIZ-2.
pogodba o najemu sefa - odstop od pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - izpraznitev sefa - naslov za vročanje
Postopanje predlagateljice v zvezi z odstopom od pogodbe je bilo skladno z določbami pogodbe o najemu sefa in splošnimi pogoji za poslovanje s samopostrežnimi sefi. Nasprotni udeleženec je bil ustrezno obveščen in pozvan k plačilu zaostalih obveznosti. Ker jih ni poravnal, so, upoštevaje ostale pravilne ugotovitve, podani pogoji za odprtje sefa.
odškodninska odgovornost poslovodstva - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - sklep družbenikov - materialnopravna predpostavka - odobritev posojila
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je s sklepom z dne 7. 1. 2016, s katerim so družbeniki potrdili in odobrili vložitev tožbe v tej zadevi, zadoščeno materialnopravni predpostavki, ki mora biti podana do konca glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so bili pravni posli, ki so opisani v tožbi, sklenjeni v nasprotju z določbo prvega odstavka 261. člena ZGD-1.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - reparacija - regres za letni dopust
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na neaktivnosti pri izvedbi projekta, pripravo dokumentacije za oddajo vloge za odobritev subvencije za pridobitev nepovratnih sredstev od sklada ter izpeljavo dogovora s kupcem, niso utemeljeni. Zato je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni bil podan.
Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik o razlogih za svojo več kot 5-dnevno odsotnost z dela obvestiti bodisi poslovno sekretarko bodisi pomočnico direktorja, ki je delo direktorja opravljala v njegovi odsotnosti. Ker tega ni storil, je bil podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijana odpoved ni bila podana iz utemeljenih in zakonitih razlogov, saj tožena stranka ni dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je pri tej presoji utemeljeno upoštevalo vse okoliščine, in sicer da ostale v izredni odpovedi očitane hujše kršitve pogodbenih in delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR tožniku niso bile dokazane, da tožnikov izostanek z dela ni bil neupravičen ter da tožnikovo ravnanje v zvezi z dopustom ni imelo takšne teže, da bi samo po sebi onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena kot nezakonita, je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bi nezakonito prenehalo.
narava pogodbe - gospodarska pogodba - splošni zastaralni rok - rok za izpolnitev - fiksni rok - odstop od pogodbe
Tožeča stranka kot država je bila tista, ki je spodbujala subjekte, ki so lahko bili sicer gospodarski, da za namene javnega interesa opravljajo zanjo nekatere dejavnosti, ne pa z namenom pridobivanja dobička na njeni strani, zato ne gre za gospodarsko pogodbo
izjavljena volja - razlaga pogodbe - prava volja - izjava volje - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Iz prvega odstavka 82. člena OZ izhaja pravilo pri razlagi pogodb, in sicer, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Izjava volje ima takšno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odločilni so zato objektivni kriteriji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006639
ZZK-1 člen 243.
ugotovitev velikosti deležev - zemljiškoknjižno stanje - napačen vpis v zemljiški knjigi - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
zamudna sodba - stroški pravdnega postopka - povrnitev stroškov postopka - nujno enotno sosporništvo - pripoznava tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe - nadomestna vročitev - dejanska vročitev - datum vročitve - dolžna skrbnost odvetnika - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je druga toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, pritožba utemeljeno graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo toženko solidarno s prvim tožencem obvezalo na plačilo pravdnih stroškov tožnice. V skladu z določilom četrtega odstavka 161. člena ZPP namreč sodišče, če so toženi vsi udeleženci materialnopravnega razmerja kot nujni sosporniki, tistih, ki so pripoznali tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov.
Kot določa 157. člen ZPP, v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva. Ker druga toženka že v zapuščinskem postopku ni priznavala veljavnosti sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek pripoznala, druga toženka ni dala povoda za sodno intervencijo, zato je njen zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo na podlagi določila 157. člena ZPP utemeljen.
ZPP člen 311, 311/1.. ZIU člen 9, 9/2.. ZSPJS člen 3, 3/3.. ZSPJS-L člen 16, 17.
plačilo razlike plače - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - plača - sodnik
Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še upošteva pri izdaji sodbe. To je v slovenskem pravu trenutek zaključka glavne obravnave, torej zadnji mogoči čas, v katerem lahko stranki še navajata dejstva in predlagata dokaze, ki nastanejo med postopkom. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku glavne obravnave). Časovne meje pravnomočnosti se torej nanašajo le na dejansko, ne pa tudi na pravno podlago.
Vprašanje mej pravnomočnosti je pravno vprašanje. Če sodišče ne sledi strankinemu pravnemu razlogovanju, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku, katere odraz je tudi dolžnost sodišča, da odgovori na strankine navedbe.
Predmet spora je vprašanje, ali je tožena stranka tožniku zakonito, kljub izdanim odločbam predsednika sodišča, kjer tožnik opravlja sodniško službo, po določbah zakona izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 3. člena ZSPJS, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - kaznivo dejanje zoper življenje in telo - ponovitvena nevarnost - pravica do osebne svobode - načelo sorazmernosti - načelo pravne države - neogibna potrebnost - nujnost
Na dolgi rok je za stabilizacijo obdolženkinega psihičnega stanja, odpravo avto in heteroagresivnega vedenja v okoliščinah, ki jih dojema kot ogrožajoče, in posledično za odpravo ponovitvene nevarnosti v smislu 70.a člena KZ-1, primerno in nujno zdravljenje in varstvo obdolženke v socialno varstvenem zavodu. Ustrezen občutek varnosti in podporno delovno terapijo lahko obdolženka dobi v ustreznem socialno varstvenem zavodu, ne pa tudi z zdravljenjem in varstvom v psihiatrični (forenzični) bolnišnici.
Za trenutno obdobje do nastanitve v socialno varstvenem zavodu pa je obdolženki primerno in nujno izreči varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Odločitev temelji na jasnem mnenju sodne izvedenke in razlikovanju med kratkoročnimi in dolgoročnimi potrebami obdolženke. Psihiatrični oddelek UKC Maribor pa bo na podlagi strokovne obravnave obdolženkinih nadaljnjih potreb po zdravljenju in varstvu v skladu z zakonskimi pooblastili poskrbel za njeno premestitev v socialno varstveni zavod.
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da si je poškodoval roko, ko je vozilo potegnilo, sam pa je imel roko še na avtu. Dejstvo, da je najprej zatrjeval, da so vrata zaloputnila, nato pa, da je prišlo do poškodbe, ko je avto potegnil, sam pa se je še držal za vrata, ne omaje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Opis dogodka je bil nekoliko spremenjen, vendar na prvem naroku in to možnost je potrdil izvedenec medicinske stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006077
OZ člen 1019, 1019/4. ZOR člen 1065. ZPP člen 243, 287, 287/2.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje z izvedencem - višina dolga - izračun obresti - informativni dokaz - sklepčnost tožbe - očitna pisna pomota - dokaz z izvedencem v informativne namene - lastno strokovno znanje sodišča
Ob nespornemu dejstvu, da sta pravdni stranki sklenili samo dve kreditni pogodbi z dodatki, zgolj številka oziroma oznaka pogodbe po prepričanju pritožbenega sodišča ni bistveni element predmetne tožbe, zato omenjene očitne pisne pomote tožeče stranke v številkah ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
Ni mogoče soglašati s pritožnikom, da že njegovo pavšalno nasprotovanje oziroma nestrinjanje z obračunom tožeče stranke terja preveritev njegove pravilnosti s pomočjo izvedenca finančne stroke. Drugi toženec bi lahko obračun tožeče stranke sam preveril z razmeroma preprostim matematičnim izračunom ter nato na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotoval posameznim postavkam v obračunu.
Ker torej izračun vtoževanega zneska ni izven spoznavnega območja drugega toženca, bi izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke v predmetni zadevi pomenila dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz. Vsi podatki za preveritev obračuna vtoževane terjatve so podani, pri tem pa zadostuje osnovno znanje matematike, s katerim sodišče zagotovo razpolaga.
dodatni sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik
Če garaža ni zemljiškoknjižno vpisana na zapustnika in je zemljiškoknjižni lastnik nekdo tretji, ta garaža (zaenkrat) ne more biti del zapuščine in ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi od tožnice ponovno zahtevalo, da se izjasni, ali vztraja pri vloženi tožbi. Povsem očitno je namreč, da je tožnica tožbo razširila tudi na izdani drugostopenjski akt tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo.
Zakon ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina.
Izhajati je potrebno iz stališča, da mora biti tudi začasna odredba ekvivalent zavarovani terjatvi. Tako višine varščine ni mogoče določati glede na vrednost nepremičnine, katere odtujitev in obremenitev je dolžniku prepovedana z začasno odredbo, ampak glede na višino zavarovane terjatve, pri čemer to ne pomeni, da mora varščina doseči višino celotne terjatve, to je glavnice z obrestmi in stroški.
Ni potrebno, da bi bil znesek varščine tolikšen, da bi bilo mogoče iz njega popolnoma poravnati terjatev. Zadošča toliko, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006288
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 11, 347, 347/2, 347/3, 347/3-2, 339, 339/2, 339/2-14, 357a, 425. SPZ člen 32, 33, 33/1.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - poslovna dejavnost - konkurenčna dejavnost - možnost preizkusa odločitve - nelojalna konkurenca - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - pravica do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
Če sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ne izvede odločilnih dokazov, ki jih je predlagal tožnik (kot v konkretnem primeru, ko sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in prič, predlog za zavarovanje pa je zavrnilo le na podlagi listin), toženi stranki pa ni dalo možnosti, da bi se o predlogu tožnika za izdajo regulacijske začasne odredbe izjavila, pritožbeno sodišče pa ugotovi, da je pritožba tožnika utemeljena, v takem primeru pritožbeno sodišče ni dolžno razpisati pritožbene obravnave. Sklep sodišča prve stopnje lahko razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Druga alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP nalaga pritožbenemu sodišču, da mora razpisati obravnavo, če je treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. V konkretnem primeru pa sodišče ni izvedlo relevantnih dokazov z zaslišanjem prič in pravdnih strank, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ga posledično ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnica v postavljenem roku ni ravnala po sklepu sodišča in ni predložila izpodbijane dokončne odločbe, niti ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno tožničino tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.