skupno premoženje zakoncev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Pravdni stranki sta se odločili za nakup nepremičnin in opreme na način, da je 275.000,00 EUR prispevala tožnica iz sredstev svojega osebnega premoženja, ostali potrebni del sredstev pa je bil pridobljen z njunim delom. S tem se je tožničin delež pretopil v njuno skupno premoženje, je pa vplival, oziroma vpliva na določitev njenega višjega deleža.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 169, 171, 171/1, 179, 352, 352/1.. ZDR člen 184.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - poškodba na delujočem stroju - zastaranje - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina
Tožnik je utrpel poškodbo pri delu, ko je padel z delovnega stroja. Prvotožena stranka (delodajalec) je tožniku krivdno odgovorna za nastalo škodo, ker je njen delavec tožnika poslal v bližino delujočega delovnega stroja oziroma mu dal navodila, naj na ta stroj spleza.
Tožnik bi se kot delavec na gradbišču moral zavedati, da plezanje na delujoči delovni stroj ni dovoljeno (to dejstvo je ne nazadnje splošno znano vsakemu povprečno skrbnemu in razumnemu človeku) in da se stroj lahko premakne, kot skupinovodja pa bi moral biti še toliko bolj pazljiv. Zato je tudi sam prispeval k škodnemu dogodku v deležu 15 %.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009099
OZ člen 169, 171, 171/1, 171/2, 179, 185.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - osebno stanje oškodovanca - doktrina jajčne lupine
Poškodovalec odgovarja le za tisto škodo (njeno konkretno pojavno obliko), ki je adekvatna škodnemu ravnanju, kar je nasprotno prepričanju tožnice v pritožbi, da mora odgovorna oseba sprejeti oškodovanca takega, kot je po t. i. doktrini jajčne lupine oziroma tanke kože (eggshell skull), kjer je vsebina poškodovane jajčne lupine v celoti riziko poškodovalca in je treba upoštevati, kakšna je običajna, "normalna" pričakovana škoda. V konkretnem primeru je bilo tako potrebno upoštevati elemente tožničine predhodne bolezni in njene posebne lastnosti ter njeno zdravstveno stanje, kar pa je sodišče prve stopnje glede na to, da ni bilo mogoče natančno oceniti njenih večjih težav zaradi prehodnega zdravstvenega stanja štelo, da gre za soodgovornost za škodo 50 %.
KZ-1 člen 48, 48/2, 49, 49/1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 137, 137/6, 371, 371/1, 371/1-11.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - odmera kazni - ni razlogov o odločilnih dejstvih - odločba o kazenski sankciji - vštevanje odvzema vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka
Tudi kadar je izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila obligatoren, jo je sodišče dolžno odmeriti skladno z določilom prvega odstavka 49. člena KZ-1 po teži storjenega dejanja in storilčevi krivdi.
plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi
Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno. Zato tožeča stranka ni upravičena do izstavitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tehnični delavec V (II), tudi če bi se eventualno v novem sojenju ugotovilo, da tožeča stranka opravlja dela tega delovnega mesta.
ZASP člen 147, 156, 156/4, 156/4-3, 156/7, 168. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 435, 442, 442/1. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - vpliv družbenika na poslovanje izbrisane družbe - direktor družbe - edini družbenik izbrisane družbe - dejavnost organizatorja prireditve - izbris pravne osebe iz sodnega registra - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - avtorsko nadomestilo - civilna kazen po ZASP - materialna avtorska pravica - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic
Ker je toženec, ki je bil edini družbenik in direktor družbe, kljub vedenju, da družba dolguje tožeči stranki plačilo za organizirane prireditve, dopustil izbris delujoče družbe iz sodnega registra brez likvidacije, je zlorabil družbo za oškodovanje njenega upnika.
krivdna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - telesni napad - verbalni napad - žalitev - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahka telesna poškodba - dokazna ocena - dokazni standard
Četudi je tožnica toženca žalila, je toženec ne bi smel udariti in telesno poškodovati. Ne gre za deljeno odgovornost, za škodni dogodek je v celoti odgovoren toženec. Praviloma fizično nasilje ni dopustna reakcija na verbalne žaljivke. Ob tem je treba imeti pred očmi tudi okoliščino, da je tožnica starejša ženska, toženec pa torej od nje mlajši, močnejši moški in da ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica pri tožencu povzročila kakšen afekt ali ga kakorkoli pozivala (izzivala) k telesnemu napadu.
Denarna odškodnina predstavlja satisfakcijo za poškodovanca, zato je zgrešen pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče priznati višjo odškodnino, ker je toženec po poklicu učitelj.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 120, 120/3, 148.. ZKZ člen 18.. URS člen 67, 71.. ZDKZ člen 1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev glede pravnih poslov (18. člen ZKZ) in bi torej v obravnavanem primeru moral biti izveden upravni postopek odobritve pravnega posla in obravnavanemu predlogu glede na določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 priloženo potrdilo upravne enote v smislu določb ZKZ. In ker taka listina predlogu ni bila priložena niso bili podani pogoji za predlagani vpis lastninske pravice na ime predlagatelja (148. člen ZZK-1).
Za zavezanca za davek od dobička, odškodnina za izgubljeni dobiček predstavlja (v njihovem izkazu) izredni prihodek, ki povečuje osnovo za obračun davka od dobička, zato se tega davka pri ugotavljanju izgubljenega dobička ne sme upoštevati kot odhodek.
SRS pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodenja so pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe. Navedena pravila se torej uporablja pri računovodenju, izgubljeni dobiček pa ni računovodska, temveč poslovnofinančna kategorija.
Prosti preudarek se lahko uporabi le, če se višina izgubljenega dobička ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti le z nesorazmernimi težavami. Ker je v konkretnem primeru tožeča stranka trdila in predložila dokaze, ki omogočajo s stopnjo verjetnosti ugotoviti maržo, ki jo je tožeča stranka upravičeno pričakovala pri prodaji spornih pločevink v zadnji štirih mesecih leta 2012 (nenazadnje jo je iz trditev in dokazov tožeče stranke ocenil tudi izvedenec), bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka presoditi, ali je oziroma kakšno maržo je dokazala in posledično v kakšni višini je dokazala izgubljeni dobiček zaradi nerealiziranega letnega prodajnega plana.
Odvetniku, ki se ne odloči za postavitev zahtevka na podlagi presoje, da zaradi pomanjkanja dokazov o relevantnem dejanskem stanju, ki je sporno, nima možnosti za uspeh, ni mogoče očitati neskrbnega zastopanja.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Za zaključek, da grozi hujša nevarnost, ni treba, da bi bila hujša škoda že povzročena, saj je izrečeni ukrep namenjen njeni preprečitvi.
ZSocP člen 8, 12, 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 15. ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/1, 10/2, 29, 30, 30/1.
zasebni zavod - statusno preoblikovanje - socialno podjetje - postopek vpisa v sodni register - predhodni preizkus predloga za vpis - poziv sodišča na dopolnitev predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Poleg vsebine, ki je določena v aktu o ustanovitvi zasebnega zavoda, mora vsebovati akt socialnega podjetja še določbe o socialnem podjetju. V katerih primerih lahko nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja, je določeno v 8. členu ZScoP, ki loči med tipom A in B socialnega podjetja. Iz akta o socialnem podjetju mora jasno izhajati, ali gre za tip A ali tip B socialnega podjetja.
Če ustanovitelj v sodni register vpisanega zavoda spremeni akt o ustanovitvi zasebnega zavoda v akt o socialnem podjetju, mora ustrezno spremeniti tudi ime zavoda, tako da k že vpisanemu imenu doda dostavek: socialno podjetje.
Predlogu za vpis akta socialnega podjetja in za vpis spremembe imena mora biti predložen akt socialnega podjetja in listine, ki so navedene v prvem v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZScoP.
Odredba s pozivom za odpravo pomanjkljivosti mora biti jasna in predlagatelju razumljiva.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007617
OZ člen 190, 299, 299/2, 378, 378/1, 420, 432, 433, 631. - člen 3, 4, 5. ZJN-2 člen 4, 4/6.
neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - javna naročila - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - gradbena pogodba - plačilo podizvajalcu - neposredno plačilo naročnika podizvajalcu - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - direktni zahtevek podizvajalca - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pripoznanje terjatve - dospelost terjatve - koneksnost terjatev - začasna situacija - potrjena situacija - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - zakonska cesija - učinki cesije - cesijska pogodba - obvestilo o cesiji - pogodba o odstopu terjatev - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - asignacijska pogodba
Stečajni postopek nad glavnim izvajalcem nima neposrednih posledic na zahtevek podizvajalca do naročnika iz 631. člena OZ, saj gre za samostojno terjatev podizvajalca do naročnika in dodatno - solidarno obveznost naročnika glede iste terjatve, za katero sicer odgovarja tudi glavni izvajalec. Pravne posledice začetega stečajnega postopka pa nastanejo samo za terjatve upnikov (tudi podizvajalcev) do stečajnega dolžnika - glavnega izvajalca. Naziranje tožene stranke, da je zaradi stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, je zmotno.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi konkreten zahtevek na podlagi 631. člena OZ, ga hkrati dokumentira s potrjenimi situacijami ali računi ter določno in konkretizirano izkaže obstoj ostalih kumulativno zahtevanih pogojev za neposredno plačilo podizvajalcem. Sodišče je zmotno presodilo, da je v obravnavanem primeru že dopis z dne 3. 12. 2009 predstavljal pravno upošteven zahtevek za neposredno plačilo. Ob ugotovitvi, da je šlo zgolj za obvestilo tožeče stranke toženi, da se finančne obveznosti ne poravnavajo kljub danim obljubam, in za splošen poziv, naj ji tožena stranka zagotovi način in termin plačila izvedenih del, je treba pritrditi toženi stranki, da navedeno splošno obvestilo oziroma poziv za zagotovitev plačila brez natančne opredelitve terjatve tožeče stranke ne predstavlja pravno relevantnega zahtevka za neposredno plačilo po 631. členu OZ.
S prejemom obeh neposrednih zahtevkov je med pravdnima strankama nastalo samostojno pravno razmerje po 631. členu OZ. Nastopili so učinki zakonske cesije. Od 29. 1. 2009 ter 10. 4. 2010 (dodatna dela) je bila tožena stranka dolžna dela iz XIII. začasne situacije glavnega izvajalca, ki jih je opravila tožeča stranka (podizvajalec), plačati njej, ne pa glavnemu izvajalcu ali pa tretjim osebam, ki jim je glavni izvajalec odstopil svoje terjatve. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa jih je tožena stranka plačala 18. 5. 2010 glavnemu izvajalcu. Presoja, da je bilo tako njeno ravnanje v nasprotju s 631. členom OZ v zvezi z ZJN-2 in Uredbo ter tudi protipravno in da je zaradi tega tožeči stranki nastala škoda v ugotovljeni višini, je pravilno oprta na 631. člen OZ v zvezi z ZJN-2 in Uredbo ter na določbe o neposlovni odškodninski odgovornosti tožene stranke.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker toženka sodne takse za vloženo pritožbo ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi določila tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00007362
ZJN-2 člen 29, 29/1, 29/1-2. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti - gradnja odprtega širokopasovnega omrežja - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - postopek s pogajanji brez predhodne objave - kršitev pravil o javnem naročanju - pravica do finančnih popravkov - trditveno in dokazno breme - kršitev pravice do izjave
Pritožnica ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje, da bi morala navesti tudi razloge, zakaj za izbrani predmet naročila ni bilo razumnih alternativ ali nadomestkov in te razloge posebej natančno opredeliti in upravičiti. Samo zato, ker je sodišče prve stopnje ob izostanku teh trditev materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka kršila 29. člen ZJN-2, o kršitvi pravice tožeče stranke do izjave ni mogoče govoriti.
odstop od pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe - dodatni rok - primeren dodaten rok
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da ima večmesečno pozivanje tožene stranke, naj izpolni svojo obveznost, značaj primernega dodatnega roka iz 105. člena OZ. To določilo ni namenjeno temu, da bi se s pretirano formalističnimi zahtevami upniku onemogočalo ali praktično oteževalo doseči prenehanje pogodbe, saj bi to nasprotovalo namenu citiranega določila in načelu vestnosti in poštenja pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti v smislu 5. člena OZ. Toženi stranki je lahko postalo jasno, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe, najkasneje s prejemom tožbe v predmetni zadevi.
Prepoved nelojalne konkurence ne varuje le tržnih konkurentov, ampak tudi druga podjetja, potrošnike in javni interes, zato je treba primernost oziroma pričakovanost ravnanja, kot enega od opredelilnih elementov pravnega standarda dobrega poslovnega običaja, presojati tudi v luči teh ostalih interesov.
Pravilo menjave jeklenk (oziroma ponudnikov plina), za kakršnega se v tem sporu zavzema tožeča stranka, končnim kupcem (potrošnikom) s tem, ko novim ponudnikom (oziroma njihovim distributerjem) prepoveduje, da bi za potrošnike uredili prenehanje razmerja s prejšnjim ponudnikom, otežuje menjavo ponudnikov, še posebej v primerjavi z dobavami drugih stvari. Tudi zato takšno pravilo ne more predstavljati dobrega poslovnega običaja.
Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča, da se s samim prevzemanjem tujih jeklenk še ni uresničil dejanski stan nelojalne konkurence, je pravilna in zakonita.
sklepčnost tožbe - zavrženje dela tožbe - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - edicijska dolžnost stranke
Nesklepčnost tožbenega zahtevka ni razlog za zavrženje tožbe. Če iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost zahtevka po materialnem pravu, je tožba nesklepčna. Če tožba vsebuje formalne podatke, ki jih vloga mora imeti, razlogov za zavrženje ni. Sodišče mora tožbo obravnavati in če ugotovi, da ni sklepčna, tožbeni zahtevek zavrniti.
Pri objektivni eventualni kumulaciji tožbenih zahtevkov je namreč vselej treba najprej odločiti o primarnem tožbenem zahtevku in šele, če je ta v celoti zavrnjen, lahko sodišče odloča o podrednem zahtevku. Tožeča stranka uveljavlja podredni zahtevek le eventualno, če bi bil njen primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, torej hoče prvenstveno, da se ugodi primarnemu zahtevku in tudi istočasno noče, da se ugodi podrednemu zahtevku, ne da bi bilo prej odločeno o primarnem.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi - vknjižba nujne poti - služnostna pravica na idealnem solastninskem deležu nepremičnine - zavrnitev predloga za vknjižbo
Po določbi 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je za dovolitev vpisa na podlagi sodne odločbe (v predmetni zadevi odločbe v postopku zaradi ustanovitve nujne poti) potrebno, da se ta odločba glasi zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik služeče stvari. Kdo je ta oseba, določajo tudi pravila stvarnega prava.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 198. ZPP člen 180, 180/3.
neupravičena obogatitev - trditvena podlaga - substanciranost dokaznega predloga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - brezplačna uporaba - nadomestno vozilo - odpadla pravna podlaga
Stranka ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano. To ne pomeni samo tega, da ni dolžna navesti zakonske določbe, na katero opira svoj zahtevek, pač pa tudi ni dolžna uporabljati pravnih pojmov in izrazov, ki jih vsebuje konkretno zakonsko določilo. Svojo zgodbo lahko torej tožeča stranka pove z vsakdanjimi besedami brez uporabe pravnega izrazoslovja, ali pa tudi celo z napačnimi pravnimi izrazi. Zahteva se le, da pri predstavitvi tega, kar terja in zakaj, jasna in razumljiva, da opiše historični dogodek, ki je podlaga njenemu zahtevku, na vsakomur razumljiv način, in da seveda ob tem navede prav tista dejstva, ki so relevantna za uporabo določene pravne norme. Sodišče pa mora zatrjevana dejstva preizkusiti z vidika vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišla v poštev.
Zahteva po substanciranosti dokazov ne pomeni, da mora stranka vsebino vsakega dokaza predstaviti v svoji trditveni podlagi, oz. če gre za listine, vsebino teh listin prepisati v vloge.
Stranka od sodišča ne more pričakovati, da se bo z vsebino in podlago zahtevka samoiniciativno seznanjalo s vpogledom v listine.