Določba šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP je jasna: po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. Zakon torej voditelju dražbe (v predmetni zadevi je bil to stečajni upravitelj) nalaga zelo konkretno obveznost, da uspelega dražitelja obvesti o času sklenitve pisne pogodbe. Ni pa v zakonu nobenih določb, ki bi veljale za primer, da voditelj svoje obveznosti ni izpolnil, zato sklicevanje na določbe ZFPPIPP v pozivu za sodelovanje na javni dražbi in v obvestilu po končani javni dražbi ne zadošča, da bi uspeli dražitelj vedel, kdaj bo pogodba pripravljena za podpis in kdaj jo mora podpisati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza - denarno povračilo - pristojna oseba za podajo odpovedi
Ker je bila tožnica kot direktorica razrešena, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da A.A. ni bila oseba, ki je po 1. odstavku 20. člena ZDR-1 kot zakoniti zastopnik tožene stranke pristojna za podajo izredne odpovedi delavcu (tožnici po razrešitvi). Ker tožnici pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala pristojna oseba, je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo in ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo.
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izvedba dokazov z vpogledom v videoposnetek - CD je v obravnavani zadevi ključen dokaz, pri čemer iz spisa ne izhaja, da bi morda obstajale tehnične ovire, da sodišče prve stopnje od tožene stranke ne bi moglo pridobiti videoposnetka - CD tako, da bi toženi stranki naložilo, da predloži CD - videoposnetek tudi v tej zadevi. Vkolikor je sodišče dve podobni zadevi obravnavalo na ta način, pa bi zaradi morebitnega identičnega dejanskega stanja zadevi moralo združiti in ju obravnavati skupaj, glede na določila ZPP o združevanju zadev. Ker pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega dela sodbe, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 109, 109/2.. OZ člen 62, 62/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni materialni rok - štetje rokov - dela prost dan
Glede na to, da se je tožena stranka seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 2. 10. 2015, je potrebno ugotoviti, da je 30-dnevni rok iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 potekel 1. 11. 2015. Ker je bil dne 1. 11. 2015 praznik in dela prost dan, prav tako pa nedelja, je potrebno upoštevajoč določbo tretjega odstavka 62. člena OZ kot zadnji dan roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku šteti naslednji delovnik. Ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožena stranka tožniku izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v ponedeljek, 2. 11. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevajoč tretji odstavek 62. člena OZ podana pravočasno.
ZPP člen 76, 76/1, 80.. ZFPPIPP-UPB8 člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/1, 435/1-1, 440, 441.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje pravne osebe - sklep o obstoju izbrisnega razloga
V konkretnem primeru pa je bila druga toženka na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga izbrisana iz sodnega registra in je s tem izbrisom tudi prenehala obstajati kot pravna oseba (441. člen ZFPPIPP). Zaradi tega ustavna odločba o ustavnem neskladju določene določbe ZFPPIPP ne more ponovno vzpostaviti pogojev za ustanovitev (ponovno rojstvo) druge toženke, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusne dobe
Za odmero preizkusne dobe morata biti izpolnjeni dve predpostavki. Ne zadošča torej zgolj ugotovitev, da gre za brezposelno osebo. Zakon namreč poleg predpostavke, da stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi spadali v stečajno maso ali so ti neznatni, določa še predpostavko nezmožnosti pridobivanja dohodkov oziroma premoženja.
nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za pravdni postopek - nadaljevanje izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdnem postopku - višina nagrade odvetnika
Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine se všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe.
Določilo 433. člena OZ se lahko uporabi tudi za menični dolg primarnega dolžnika, če upnik dokaže, da se menični dolg nanaša na prenešeno premoženjsko celoto. V razmerju med upnikom in pridobiteljem premoženja ta dolg ni abstrakten, pač pa je kavzalen v obsegu iz prvega odstavka 433. člena OZ. Ko zastara dolg glavnega dolžnika, praviloma zastara tudi pristopnikova obveznost.
premoženjsko zavarovanje - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalni primer - padec z lestve - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - razlaga določb splošnih pogojev - omejitev zavarovalne vsote - škoda, ki jo utrpi gost - zavarovalniška goljufija
Zavarovalno kritje je omejeno le za škodo, ki jo utrpijo gostje, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk. Tožnik k zavarovancu toženke ni prišel na zasebni obisk, temveč z namenom, da opravi delo, za katero je bil predhodno naprošen.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - plačilo davka - potrdilo davčnega organa kot procesna predpostavka - predlog za vpis v zemljiško knjigo - predložitev potrdila o plačilu davka
V primeru, ko je davčni zavezanec pridobitelj nepremičnine in ne oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, je potrebno predlogu za vpis priložiti potrdilo davčnega organa o plačilu davka oziroma o tem, da je zavezanec oproščen plačila davka.
Res tretji odstavek 158. člena ZZK-1 napotuje zemljiškoknjižnega sodnika, da dovoli vpis na podlagi ugovora iz četrtega odstavka 146. člena ZZK-1, če so ugovoru priložene listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovolj, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu in res v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka potrdilo še ni obstajalo, vendar bi v situaciji, ko je predlagateljica oproščena davka na plačilo nepremičnin (in ko v ničemer ne bi bilo kršeno načelo vrstnega reda vpisov), šlo za pretirano strogost, če vpisa ne bi dovolili zgolj zato, ker je potrdilo o tem, da je predlagateljica oproščena davka, izdano po začetku zemljiškoknjižnega postopka, vendar pred odločanjem o ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00007362
ZJN-2 člen 29, 29/1, 29/1-2. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti - gradnja odprtega širokopasovnega omrežja - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - postopek s pogajanji brez predhodne objave - kršitev pravil o javnem naročanju - pravica do finančnih popravkov - trditveno in dokazno breme - kršitev pravice do izjave
Pritožnica ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje, da bi morala navesti tudi razloge, zakaj za izbrani predmet naročila ni bilo razumnih alternativ ali nadomestkov in te razloge posebej natančno opredeliti in upravičiti. Samo zato, ker je sodišče prve stopnje ob izostanku teh trditev materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka kršila 29. člen ZJN-2, o kršitvi pravice tožeče stranke do izjave ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00007525
ZZZDR člen 181, 211, 212. ZPP člen 70, 80, 219a, 247, 339, 339/2, 339/2-8.
procesna sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica stranke sodelovati v postopku - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - izločitev sodnega izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku
Sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni postavilo izvedenca, ampak je (le) pridobilo mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano glede pravdne sposobnosti tožnice v drugem (v bistvenem podobnem) postopku in na podlagi tega mnenja tožnici postavilo skrbnika za poseben primer, ne da bi pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici mnenje vsaj vročilo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje (tudi) v tekočem postopku omogočiti pravico do izjave oziroma dokaze o (ne)obstoju njene pravdne sposobnosti izvesti tudi v predmetnem postopku. Izvedba dokaza po uradni dolžnosti pomeni le, da lahko sodišče prve stopnje postavi izvedenca brez predloga stranke (in to v vsakem posameznem postopku), ko pa je postavljen, tudi za tak dokaz veljajo vsa pravila o izvajanju dokazov. Stranka ima pravico sodelovati pri izvedbi dokaza in podati pripombe na mnenje, ki jih mora sodišče obravnavati. To velja za vsak posamezni postopek, v katerem se ugotavlja procesna sposobnost stranke.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80. SZ-1 člen 72, 72/1.
pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka v postopku - priznanje lastnosti stranke v postopku - etažni lastniki kot stranka postopka - sredstva rezervnega sklada
Novejša sodna praksa in teorija etažnim lastnikom glede vplačila sredstev rezervnega sklada priznava izpolnjevanje glavnih pogojev za pridobitev sposobnosti biti stranka.
Dejstvo, da pravdni stranki predmetne pogodbe nista izvrševali več kot osem let, nadalje, da je rok za izdelavo zadevne dokumentacije elektroinstalacij kotlovnice potekel že dne 30.9.2005 in ga stranki nikoli nista podaljšali ter dejstvo, da tožena stranka od tožeče nikoli ni zahtevala predmetne izpolnitve, zadoščajo za zaključek, da sta pravdni stranki predmetno pogodbo v delu omenjene dokumentacije elektroinstalacij kotlovnice sporazumno razvezali.
Takšen zaključek dodatno utemeljuje tudi okoliščina, da sta se pravdni stranki v letu 2014 (sicer neuspešno) pogajali o sklenitvi aneksa k predmetni pogodbi, s katerim bi določili njune medsebojne pravice in obveznosti glede dokumentacije elektroinstalacij, iz česar po oceni pritožbenega sodišča izhaja, da sta se stranki zavedali, da njuna pogodbe z dne 21.6.2005 v delu te dokumentacije ne velja več in torej s prvotno vsebino ne more več predstavljati podlage za njuno sodelovanje glede omenjene dokumentacije.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 120, 120/3, 148.. ZKZ člen 18.. URS člen 67, 71.. ZDKZ člen 1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev glede pravnih poslov (18. člen ZKZ) in bi torej v obravnavanem primeru moral biti izveden upravni postopek odobritve pravnega posla in obravnavanemu predlogu glede na določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 priloženo potrdilo upravne enote v smislu določb ZKZ. In ker taka listina predlogu ni bila priložena niso bili podani pogoji za predlagani vpis lastninske pravice na ime predlagatelja (148. člen ZZK-1).
spor majhne vrednosti - pravočasna vložitev vloge - vložitev vloge na nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - stroški izvršitelja - nedopusten pritožbeni razlog
Okrožno sodišče v Ljubljani, kamor je tožnik vložil tožbo, se je s sklepom z dne 4. 8. 2015 izreklo za stvarno nepristojno ter po pravnomočnosti spis odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Tožniku je bil navedeni sklep vročen dne 24. 8. 2005. Po Okrajnem sodišču v Ljubljani je bil tožnik tudi pozvan na plačilo sodne takse s plačilnim nalogom z dne 9. 10. 2005 ter na vložitev pripravljalne vloge s pozivnimi listinami z dne 17. 12. 2015 ter hkrati poučen o tem, kdaj in v kakšnem roku naj to stori, da ga ne bo doletela pravna posledica, predpisana v določbi 453. člena ZPP v zvezi z določbo tretjega odstavka 452. člena ZPP. Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem sodišče prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomoto tožnika, saj bi moral vedeti, da se zadeva obravnava pri Okrajnem sodišču v Ljubljani in je vložitev pripravljalne vloge na Okrožnem sodišču v Ljubljani pripisati njegovi neskrbnosti.
lastninjenje zadrug - pridobitev lastninske pravice - (ne)odplačna pridobitev premoženja - način določanja višine odškodnine - metoda izračuna - odlok - ocena vrednosti nepremičnine - vrednost nepremičnine v času pridobitve - lastninjenje kmetijskih zemljišč
Zadruga olastnini nepremičnine, če jih je pridobila odplačno. V nasprotnem primeru pripadejo državi. Vsaka dana odmena za nepremičnino še ne pomeni odplačnosti. Zakonodajalec je mejo postavil pri 30 % njene tedanje prometne vrednosti in to je tožena stranka, kar za pritožnico ni sporno, po ugotovitvah sodišča presegla. Pravilno je pravno stališče, da se ocena odškodnine opravi glede na tedanjo vrednost nepremičnin, in ne, kot zmotno meni pritožnica, njihova sedanja vrednost, tj. vrednost nepremičnin v času lastninjenja.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi - vknjižba nujne poti - služnostna pravica na idealnem solastninskem deležu nepremičnine - zavrnitev predloga za vknjižbo
Po določbi 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je za dovolitev vpisa na podlagi sodne odločbe (v predmetni zadevi odločbe v postopku zaradi ustanovitve nujne poti) potrebno, da se ta odločba glasi zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik služeče stvari. Kdo je ta oseba, določajo tudi pravila stvarnega prava.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00007607
ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/5, 30/6. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/2, 43/3, 57, 57/3. ZNP člen 37.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - obseg funkcionalnega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - skupna pripadajoča zemljišča k stavbam - funkcionalno zemljišče k več stavbam - skupno funkcionalno zemljišče - ureditveni načrt - prostorski akti - zazidalni načrt - izvedenec geodetske stroke
43. člen ZVEtL-1 določa, kaj sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva. V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 so navedeni štirje kriteriji, ki niso opredeljeni kot primarni ali subsidiarni (za razliko od ZVEtL) in jih je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati celovito. Podanost posameznega kriterija avtomatsko še ne pomeni pravice do pripadajočega zemljišča. Ob presoji vseh naštetih kriterijev je pritožbeno sodišče ugotavljalo, ali so predlagatelji uspeli izpodbiti zakonsko domnevo o pripadajočem zemljišču v obsegu gradbene parcele, saj v postopku ni bilo sporno, da pripadajoče zemljišče ni bilo določeno z upravno odločbo.
Ob celoviti presoji vseh štirih meril pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagatelji uspeli delno dokazati le preteklo rabo zemljišča z urejanjem in vzdrževanjem ter da so ga občasno uporabljali kot prostor za smetnjake. Ostali trije kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 kažejo na to, da je treba sporni del zemljišča opredeliti kot skupno funkcionalno zemljišče k več stavbam. Z merili iz prvega odstavka tega člena predlagatelji niso izpodbili zakonske domneve o funkcionalnem zemljišču v obsegu gradbene parcele pod stavbo. Tudi če bi pritožbeno sodišče upoštevalo pritožbene trditve, da ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je sporni del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam, ne bi bilo potrebno postaviti izvedenca urbanistične stroke. Po tretjem odstavku 43. člena ZVEtL-1 sodišče v tem primeru odloči po prostem preudarku. Prosti preudarek ne pomeni, da sodišče lahko odloča arbitrarno, ampak mora imeti tudi pri takšnem odločanju podlago v ugotovljenem dejanskem stanju. Takšna podlaga je podana z ugotovitvami sodišča prve stopnje, ki temeljijo na ugotovitvah izvedenke, zato bi bilo tudi po tej določbi sporno zemljišče šteti kot skupno funkcionalno zemljišče k več stavbam.
ZSocP člen 8, 12, 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 15. ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/1, 10/2, 29, 30, 30/1.
zasebni zavod - statusno preoblikovanje - socialno podjetje - postopek vpisa v sodni register - predhodni preizkus predloga za vpis - poziv sodišča na dopolnitev predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Poleg vsebine, ki je določena v aktu o ustanovitvi zasebnega zavoda, mora vsebovati akt socialnega podjetja še določbe o socialnem podjetju. V katerih primerih lahko nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja, je določeno v 8. členu ZScoP, ki loči med tipom A in B socialnega podjetja. Iz akta o socialnem podjetju mora jasno izhajati, ali gre za tip A ali tip B socialnega podjetja.
Če ustanovitelj v sodni register vpisanega zavoda spremeni akt o ustanovitvi zasebnega zavoda v akt o socialnem podjetju, mora ustrezno spremeniti tudi ime zavoda, tako da k že vpisanemu imenu doda dostavek: socialno podjetje.
Predlogu za vpis akta socialnega podjetja in za vpis spremembe imena mora biti predložen akt socialnega podjetja in listine, ki so navedene v prvem v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZScoP.
Odredba s pozivom za odpravo pomanjkljivosti mora biti jasna in predlagatelju razumljiva.