zahtevek na zvišanje preživnine - ustavitev postopka - stroški postopka - krivdno načelo - smrt zavezanca - smrt pravdne stranke
V tej pravdi zaradi zvišanja preživnine polnoletne hčere zoper mater je slednja umrla, in ker gre za nepodedljivo obveznost, je ustavitev pravdnega postopka pravilna. Prvostopenjsko sodišče je ob presoji vseh okoliščin pravilno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške. Tožnica sicer ni uspela, vendar je njen morebitni uspeh preprečila okoliščina, na katero ni mogla vplivati. Tožnica je pravdno sodišče o toženkini smrti obvestila in predlagala preklic razpisanega naroka, zato tudi o krivdno povzročenih stroških ne more biti govora.
URS člen 58, 58/1. ZSPJS člen 22e. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDR člen 6, 206. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnik je od vložitve tožbe dalje zahteval plačilo procesnih obresti, kar mu je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožniku neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do marca 2010, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnik od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičen le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - načelo subsidiarnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - vštevanje pripora - vštevanje prisilnega pridržanja v čas trajanja pripora - trgovina z ljudmi - protipravno pridobljena premoženjska korist - pripravljalno dejanje - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca - nadaljevano kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - izločitev dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - privilegirana priča - modifikacija obtožnega akta - vsebina obtožnice
Da je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 samo po sebi le pripravljalno dejanje, ne drži. Gre namreč za samostojno kaznivo dejanje, ki predstavlja posebno obliko goljufije, pri katerem storilec spravi v zmoto pristojni organ z navajanjem lažnih okoliščin ali zamolčanjem določenih okoliščin. Izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi. In prav to se obdolžencema tudi očita v izreku napadene sodbe. Zato o načelu subsidiarnosti oziroma, da bi bili očitani kaznivi dejanji le predhodna faza kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, po prvem odstavku 113. člena KZ-1, ki se obdolžencema prav tako očitajo, nikakor ni mogoče govoriti.
Obravnavano kaznivo dejanje je podano ne glede na morebitne privolitve oseb, ki so predmet trgovine z ljudmi, kar sicer v pritožbah problematizirajo zagovorniki. Kot je posebej poudarjeno, torej pristanek žrtve ne izključuje kaznivega dejanja.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 247, 247/2.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - predlog za izločitev izvedenca
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo navedel, da je bil že pred spornim postopkom pri specialistu ortopedu na pregledu v zasebni ambulanti. Če je torej menil, da je to razlog za izvedenčevo izločitev bi moral že takoj, ko je izvedel za izločitveni razlog, skladno z drugim odstavkom 247. člena ZPP, predlagati izločitev izvedenca. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno predlog kot prepozno vložen zavrglo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - abstraktna bančna garancija - bančna garancija na prvi poziv - neupravičeno unovčenje bančne garancije - unovčitev bančne garancije - prepoved unovčitve garancije - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na razmeroma enotna stališča pravne teorije in sodne prakse, da je kljub abstraktnosti bančne garancije prepoved unovčenja bančne garancije dopustna, če je upravičenec iz garancije ob unovčenju garancije ravnal zvijačno, v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, ali, če je svoje pravice zlorabil. Pri tem seveda ne more biti pomembno, da je dolžnik zahtevek za unovčenje garancije vložil pravilno oz. na način, kot je bil dogovorjen v pogodbi oziroma bančni garanciji (pritožba utemeljeno opozarja, da ga najbrž pravilno vložijo tako pošteni kot nepošteni dolžniki).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00006908
SZ-1 člen 121, 121/3, 121/4, 121/5, 121a, 121a/1, 121b, 121b/2, 121b/5. ZUPJS člen 28, 28/2. ZPP člen 299, 299/2.
plačnik - neprofitna najemnina za stanovanje - neprofitna in tržna najemnina - subvencija tržne najemnine - finančna izravnava - razmerje med občino in državo
Po sprejetju novele SZ-1A je imel najemnik tržnega stanovanja pravico le do subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino. S sprejetjem in uveljavitvijo ZUPJS v letu 2010 se je položaj spremenil tako, da je najemnik tržnega stanovanja, če je bil upravičen do subvencioniranja najemnine, pridobil tudi pravico do subvencioniranja še tistega dela (sicer tržne) najemnine, ki je ustrezal najemnini za neprofitna stanovanja.
Zneske subvencij v teku koledarskega leta v celoti plačuje občina v korist najemnikov. Po koncu leta pa lahko zahteva polovico takšnih zneskov od Republike Slovenije. Prvi in tretji stavek petega odstavka 121.b člena SZ-1 pri tem ne delata nobene razlike med delom, ki se nanaša na neprofitno najemnino in tistim, ki se nanaša na razliko med neprofitno in tržno najemnino. Republika Slovenija je dolžna povrniti polovico plačanih subvencij.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008809
ZDR člen 6a.. ZDR-1 člen 7, 7/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Za trpinčenje na delovnem mestu je bistveno, da celota očitanih ravnanj pomeni graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. To pomeni, da sodišče v sporu, v katerem delavec zatrjuje kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, ne presoja le vsakega posameznega zatrjevanega očitanega ravnanja, ampak mora nujno opraviti celostno presojo ravnanj delodajalca oziroma pri njem zaposlenih delavcev. Zgolj na podlagi tudi takšne presoje lahko sodišče izpelje sklep o obstoju oziroma neobstoju trpinčenja delavca na delovnem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006755
ZSReg člen 17, 17/1, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1. ZSDU člen 89, 93, 95, 96.
kontradiktornost postopka - svet delavcev - dovoljenost pritožbe - vpis delitve družbe v sodni register - izločitev premoženja - odgovor na predlog
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivali na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanjil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
Če je sodišče prve stopnje udeležencu priznalo status in mu poslalo dokumentacijo predlagatelja, bi mu moralo dati jasno navodilo, ali mu jo pošilja v vednost, se pravi da ne pričakuje odgovora, ali da mu jo pošilja v odgovor. Če to drugo, bi mu moralo dati primeren rok in na ta način zagotoviti kontradiktornost postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova odpoved
Vrhovno sodišče RS je že presodilo v primerih, ki so se nanašali na zaporedne odpovedi delodajalcev, da kasnejša odpoved ne more imeti pravnega učinka, če je že začela učinkovati predhodno podana odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po zaključku pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini denarnega povračila preveliko težo dalo zaključku, da je bila tožnica premalo aktivna pri iskanju zaposlitve. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da je imela tožnica v času, ko je bila zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez zaposlitve, zdravstvene težave.
Glede na to, da je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec po odločbi o brezplačni pravni pomoči, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravdnih stroških tožnice po 36. členu Zakona o odvetniški tarifi.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi - mobing
Tudi rok za podajo opozorila v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1 (enako kot npr. roki za podajo odpovedi, ki so določeni v tretjem odstavku 89. člena ZDR-1 za redno odpoved, v drugem odstavku 109. člena ZDR-1 pa za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) lahko začne teči šele tedaj, ko je kršitev ugotovljena, ne pa že ob prvi seznanitvi pristojne osebe o sumu kršitve, ki ga je potrebno še ustrezno preveriti.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožnici dokazana tudi očitana kršitev, ki je bila razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, to je, da delavki spornega dne ni zagotovila enake obravnave glede na njeno vero in narodnost, s tem, da jo je kljub obljubi, da bo na praznik Bajram lahko prosta, tisti dan razporedila na delo, čeprav je delovni proces omogočal, da se na delo razporedi delavka, ki tega praznika ne praznuje.
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 344, 344/1, 352, 352/1, 352/1-3, 443, 443/5.
grožnja - zavrženje obtožnega predloga - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Sodišče v procesnem zakonu nima pooblastila, da bi "zavrnilo" modifikacijo obtožbe kot postopkovnega akta državnega tožilstva. S spremembo obtožnega predloga prejšnji obtožni akt ne obstaja več, sodišče pa je upravičeno odločati le o spremenjeni obtožbi. Kolikor oceni, da se modificirana obtožba nanaša na drugo kaznivo dejanje (in takšna presoja je v konkretni zadevi utemeljena), o njej ne more odločati meritorno v okvirih obstoječega kazenskega postopka. Odločba o zavrženju obtožnega predloga na podlagi petega odstavka 443. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP je posledično pravilna, saj so podane okoliščine, ki začasno (tj. v tem kazenskem postopku) preprečujejo pregon.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - predlagatelj postopka - obveznost plačila sodne takse - udeleženec postopka
S tem ko je CSD predlog za postavitev skrbnika odstopil v pristojno reševanje sodišču, ker je ocenil, da gre za sočasen predlog za odvzem poslovne sposobnosti, se ne more izogniti dejstvu, da je aktivno legitimiran za vložitev slednjega. V takem primeru je za predlog dolžan plačati tudi sodno takso po taksnih predpisih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006691
ZSDU člen 89, 93, 95, 96. ZSReg člen 36, 36/1, 17, 17/1.
sklep o vpisu v sodni register - vpis delitve družbe v sodni register - izčlenitev - delavski svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju, imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivati na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e. URS člen 58, 58/1. OZ člen 347, 347/1, 365. ZDR člen 6, 206. ZDR-1 člen 202. ZDavP-2 člen 352, 352/6. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ur, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnica je od vložitve tožbe dalje zahtevala plačilo procesnih obresti, kar ji je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do februarja 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožnici neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno oktobra 2009 do avgusta 2010, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnica od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičena le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.
ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386.
začetek postopka osebnega stečaja - uvedba osebnega stečaja nad tožencem - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje - nepravilno zastopanje
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil tekom pravdnega postopka nad tožencem začetek postopek osebnega stečaja, kar je vplivalo na njegovo poslovno in pravdno sposobnost. Podana je bistvena kršitev postopka.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. URS člen 58, 58/1.. ZDR člen 6, 206.. ZDavP člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
Določbe 6. odstavka 36. člena ZSVarPre torej ni mogoče uporabljati in razlagati tako, da se o socialno varstvenih prejemkih, ko je nova odločba izdana šele po 1. 4., o pravicah iz javnih sredstev pa je že odločeno z veljavno in pravnomočno odločbo, lahko odloča za nazaj, vse od 1. 4. dalje, temveč le za naprej, od izdaje nove odločbe dalje.
Ker ZSVarPre v 6. odstavku 36. člena ne daje zakonske podlage za poseg v pravnomočno odločbo, posledično ni mogoče uporabiti 44. člena ZUPJS, ki določa dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po tej določbi ZUPJS so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne gre niti za stanje iz 43. člen ZUPJS, ko bi tožnik relevantne podatke prikazoval lažno ali bi jih zamolčal ali ne bi pravočasno sporočil podatkov ali bi sporočil neresnične podatke in bi do razveljavitve odločbe prišlo iz razlogov na njegovi strani. Ker vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev oziroma pogoje za njihovo vračilo, ki torej v obravnavnem primeru niso izpolnjeni, ZUPJS ureja specialno, ni mogoče uporabiti splošnih obligacijskih pravil o neupravičeni pridobitvi.
ZUP člen 62, 62/1.. URS člen 11.. ZP-1 člen 63, 63/5, 65.
uporaba slovenskega jezika - plačilni nalog
Odločba prekrškovnega organa je izdana v tujem jeziku (hrvaškem ali srbskem), kar je v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku ter se v tem jeziku pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku. Prekrškovni organ je to določbo kršil, s tem je kršil tudi 11. člen Ustave Republike Slovenije, ki predstavlja odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti, zato plačilni nalog izdan v tujem jeziku ne more imeti nobenega učinka in se te kršitve ne da več sanirati. Storilčev zagovornik ima prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da je imel prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1 možnost, da izda novo (razumljivo) odločbo, vendar tega ni storil, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso upoštevne.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365, 381.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnica je od vložitve tožbe dalje zahtevala plačilo procesnih obresti, kar ji je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožnici neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do septembra 2009, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnica od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičena le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.