CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006755
ZSReg člen 17, 17/1, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1. ZSDU člen 89, 93, 95, 96.
kontradiktornost postopka - svet delavcev - dovoljenost pritožbe - vpis delitve družbe v sodni register - izločitev premoženja - odgovor na predlog
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivali na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanjil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
Če je sodišče prve stopnje udeležencu priznalo status in mu poslalo dokumentacijo predlagatelja, bi mu moralo dati jasno navodilo, ali mu jo pošilja v vednost, se pravi da ne pričakuje odgovora, ali da mu jo pošilja v odgovor. Če to drugo, bi mu moralo dati primeren rok in na ta način zagotoviti kontradiktornost postopka.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi - mobing
Tudi rok za podajo opozorila v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1 (enako kot npr. roki za podajo odpovedi, ki so določeni v tretjem odstavku 89. člena ZDR-1 za redno odpoved, v drugem odstavku 109. člena ZDR-1 pa za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) lahko začne teči šele tedaj, ko je kršitev ugotovljena, ne pa že ob prvi seznanitvi pristojne osebe o sumu kršitve, ki ga je potrebno še ustrezno preveriti.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožnici dokazana tudi očitana kršitev, ki je bila razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, to je, da delavki spornega dne ni zagotovila enake obravnave glede na njeno vero in narodnost, s tem, da jo je kljub obljubi, da bo na praznik Bajram lahko prosta, tisti dan razporedila na delo, čeprav je delovni proces omogočal, da se na delo razporedi delavka, ki tega praznika ne praznuje.
dedni dogovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - predlog za zaslišanje strank - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
S priloženimi (oziroma predlaganimi) dokazi pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti. To velja tudi za dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Sicer pa se ta dokaz izvaja na glavni obravnavi, tožnica pa izvedbe naroka ni predlagala, zato je tudi iz tega razloga navedba, da bi sodišče moralo izvesti dokaz z zaslišanjem pravdnih strank, neutemeljena.
ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386.
začetek postopka osebnega stečaja - uvedba osebnega stečaja nad tožencem - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje - nepravilno zastopanje
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil tekom pravdnega postopka nad tožencem začetek postopek osebnega stečaja, kar je vplivalo na njegovo poslovno in pravdno sposobnost. Podana je bistvena kršitev postopka.
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 344, 344/1, 352, 352/1, 352/1-3, 443, 443/5.
grožnja - zavrženje obtožnega predloga - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Sodišče v procesnem zakonu nima pooblastila, da bi "zavrnilo" modifikacijo obtožbe kot postopkovnega akta državnega tožilstva. S spremembo obtožnega predloga prejšnji obtožni akt ne obstaja več, sodišče pa je upravičeno odločati le o spremenjeni obtožbi. Kolikor oceni, da se modificirana obtožba nanaša na drugo kaznivo dejanje (in takšna presoja je v konkretni zadevi utemeljena), o njej ne more odločati meritorno v okvirih obstoječega kazenskega postopka. Odločba o zavrženju obtožnega predloga na podlagi petega odstavka 443. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP je posledično pravilna, saj so podane okoliščine, ki začasno (tj. v tem kazenskem postopku) preprečujejo pregon.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. OZ člen 347, 347/1, 365.. ZDR-1 člen 202.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov razlik v plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske razlike v plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od neto zneskov razlik v plači, ob upoštevanju bruto zneskov, od dneva zamude pri plačilu mesečnega prikrajšanja do dneva vložitve tožbe, tj. do 14. 7. 2009. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice (posameznih neto mesečnih razlik v plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - nastanek taksne obveznosti
Po določbi prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, na predlog stranke. Taksna obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (3. točka 5. člena ZST-1). Citirana določba 3. točke 5. člena ZST-1 torej določa, kdaj v individualnih delovnih sporih nastane taksna obveznost, ne nanaša pa se ta določba na oprostitev plačila sodnih taks, niti ne na določa roka, v katerem bi zavezanec lahko oziroma moral vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi ni sprejemljiva razlaga, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Stranka namreč predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - invalidnost - delovna uspešnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je na videz nevtralen kriterij ocena delovne uspešnosti v tožničinem primeru diskriminatoren. Tožnica namreč zaradi svoje slušne prizadetosti ni mogla enako učinkovito komunicirati z nadrejenimi (otežena ustna komunikacija), ki so ji odrejali delo, in razumeti danih navodil za delo (nezmožnost (hitrega) dojemanja zlasti daljših pisnih navodil), kar se je pokazalo v manjšem obsegu opravljenega dela v obdobju prvih 14 dni na novem delovnem mestu in posledično v slabši oceni delovne uspešnosti. Količina opravljenega dela tožnice na normiranem delovnem mestu ni bila odraz tožničine delovne uspešnosti oziroma (ne)produktivnosti, pač pa njene omejene zmožnosti komunikacije na delovnem mestu, ki je posledica njenega zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti.
ZUP člen 260, 263, 263/1, 265, 267, 267/1, 267/2, 272.. ZUTD člen 59.
obnova postopka - rok za podajo predloga
Pri tožnikovem predlogu za obnovo postopka gre za obnovo postopka, kakor ga je tožnik predlagal v predlogu za obnovo postopka, predlog pa se je glasil na 1. točko 260. člena ZUP. V danem primeru je potekel objektivni rok iz 4. odstavka 263. člena ZUP, saj je tožnik prejel dokončno odločbo z dne 21. 4. 2011 dne 22. 6. 2011 in je tako do dneva predloga tožnika za obnovo te odločbe, preteklo več kot 3 leta od dokončnosti odločbe, katere obnovo je predlagal.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. URS člen 58, 58/1.. ZDR člen 6, 206.. ZDavP člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bilo tožniku očitano, da je spornega dne v službeno vozilo natočil dizelsko gorivo namesto bencina, ker ni preveril, katero gorivo mora uporabiti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi tožnik lahko in moral preveriti, katero gorivo se uporablja za posamezno vozilo, zlasti glede na to, da je vozila redno menjaval. Ker tega ni storil, je ravnal malomarno in kršil ne le 33. člen ZDR-1 (kot je presodilo sodišče prve stopnje), ki delavcu nalaga vestno opravljanje dela, ampak tudi 37. člen ZDR-1, ki prepoveduje škodljivo ravnanje.
Tretji ima sicer res pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine. Upoštevati je namreč treba tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oziroma dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže na tem predmetu pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli.
ZDR člen 73, 73/4.. ZDR-1 člen 75, 75/3, 75/4, 111.. OZ člen 433.
odpravnina - pravna oseba - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prevzem dejavnosti
Iz določbe 75. člena ZDR-1 izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev. Delavci, ki jim delovno razmerje pri prenosniku preneha po datumu prenosa, pa niso prešli k prevzemniku, pa bi morali zatrjevati, da je tudi zanje nastala situacija, ko bi morali biti preneseni k delodajalcu prevzemniku. Ti bi torej morali zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku, da bi lahko vzpostavili njegovo solidarno odgovornost za dolgove iz naslova delovnega razmerja, ki so nastali pred prenosom.
URS člen 58, 58/1. ZSPJS člen 22e. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDR člen 6, 206. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnik je od vložitve tožbe dalje zahteval plačilo procesnih obresti, kar mu je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožniku neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do marca 2010, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnik od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičen le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - predhodno vprašanje - osebni stečaj - stečajna masa - upniško dolžniško razmerje - odpust dolga v osebnem stečaju
Ker je pritožnica izkazala, da je rešitev v tej pravdi predhodno vprašanje za odločitev o predlogu za odpust dolga v stečaju, ima pravni interes, da se kot stranska intervenientka pridruži na strani tožnika.
ZUP člen 62, 62/1.. URS člen 11.. ZP-1 člen 63, 63/5, 65.
uporaba slovenskega jezika - plačilni nalog
Odločba prekrškovnega organa je izdana v tujem jeziku (hrvaškem ali srbskem), kar je v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku ter se v tem jeziku pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku. Prekrškovni organ je to določbo kršil, s tem je kršil tudi 11. člen Ustave Republike Slovenije, ki predstavlja odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti, zato plačilni nalog izdan v tujem jeziku ne more imeti nobenega učinka in se te kršitve ne da več sanirati. Storilčev zagovornik ima prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da je imel prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1 možnost, da izda novo (razumljivo) odločbo, vendar tega ni storil, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso upoštevne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006691
ZSDU člen 89, 93, 95, 96. ZSReg člen 36, 36/1, 17, 17/1.
sklep o vpisu v sodni register - vpis delitve družbe v sodni register - izčlenitev - delavski svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju, imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivati na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - abstraktna bančna garancija - bančna garancija na prvi poziv - neupravičeno unovčenje bančne garancije - unovčitev bančne garancije - prepoved unovčitve garancije - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na razmeroma enotna stališča pravne teorije in sodne prakse, da je kljub abstraktnosti bančne garancije prepoved unovčenja bančne garancije dopustna, če je upravičenec iz garancije ob unovčenju garancije ravnal zvijačno, v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, ali, če je svoje pravice zlorabil. Pri tem seveda ne more biti pomembno, da je dolžnik zahtevek za unovčenje garancije vložil pravilno oz. na način, kot je bil dogovorjen v pogodbi oziroma bančni garanciji (pritožba utemeljeno opozarja, da ga najbrž pravilno vložijo tako pošteni kot nepošteni dolžniki).