ZDR člen 73, 73/4.. ZDR-1 člen 75, 75/3, 75/4, 111.. OZ člen 433.
odpravnina - pravna oseba - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prevzem dejavnosti
Iz določbe 75. člena ZDR-1 izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev. Delavci, ki jim delovno razmerje pri prenosniku preneha po datumu prenosa, pa niso prešli k prevzemniku, pa bi morali zatrjevati, da je tudi zanje nastala situacija, ko bi morali biti preneseni k delodajalcu prevzemniku. Ti bi torej morali zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku, da bi lahko vzpostavili njegovo solidarno odgovornost za dolgove iz naslova delovnega razmerja, ki so nastali pred prenosom.
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - predhodno vprašanje - osebni stečaj - stečajna masa - upniško dolžniško razmerje - odpust dolga v osebnem stečaju
Ker je pritožnica izkazala, da je rešitev v tej pravdi predhodno vprašanje za odločitev o predlogu za odpust dolga v stečaju, ima pravni interes, da se kot stranska intervenientka pridruži na strani tožnika.
ZPP člen 115, 115/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zaslišanje zakonitega zastopnika - izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - zdravniško opravičilo - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbena navedba, da je zakoniti zastopnik tožene stranke zbolel na dan zaslišanja, je nedovoljena pritožbena novota, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Takšna navedba je tudi v nasprotju z navedbami pooblaščenca tožene stranke na naroku za glavno obravnavo 30. 9. 2016 (petek), ko je navajal, da je zakoniti zastopnik zbolel že v sredo (28. 9. 2016). Bolezen torej ni bila niti nenadna niti nepredvidljiva. Zdravniškega opravičila zakoniti zastopnik tožene stranke ni predložil niti na naroku niti kdaj kasneje. Razlogi zakonitega zastopnika tožene stranke za izostanek z naroka so bili torej neopravičljivi.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga
Z uveljavitvijo ZUJF-a je od 31. 5. 2012 dalje odpadla pravna podlaga za odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanja.
dedni dogovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - predlog za zaslišanje strank - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
S priloženimi (oziroma predlaganimi) dokazi pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti. To velja tudi za dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Sicer pa se ta dokaz izvaja na glavni obravnavi, tožnica pa izvedbe naroka ni predlagala, zato je tudi iz tega razloga navedba, da bi sodišče moralo izvesti dokaz z zaslišanjem pravdnih strank, neutemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova odpoved
Vrhovno sodišče RS je že presodilo v primerih, ki so se nanašali na zaporedne odpovedi delodajalcev, da kasnejša odpoved ne more imeti pravnega učinka, če je že začela učinkovati predhodno podana odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po zaključku pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini denarnega povračila preveliko težo dalo zaključku, da je bila tožnica premalo aktivna pri iskanju zaposlitve. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da je imela tožnica v času, ko je bila zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez zaposlitve, zdravstvene težave.
Glede na to, da je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec po odločbi o brezplačni pravni pomoči, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravdnih stroških tožnice po 36. členu Zakona o odvetniški tarifi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008809
ZDR člen 6a.. ZDR-1 člen 7, 7/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Za trpinčenje na delovnem mestu je bistveno, da celota očitanih ravnanj pomeni graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. To pomeni, da sodišče v sporu, v katerem delavec zatrjuje kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, ne presoja le vsakega posameznega zatrjevanega očitanega ravnanja, ampak mora nujno opraviti celostno presojo ravnanj delodajalca oziroma pri njem zaposlenih delavcev. Zgolj na podlagi tudi takšne presoje lahko sodišče izpelje sklep o obstoju oziroma neobstoju trpinčenja delavca na delovnem mestu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bilo tožniku očitano, da je spornega dne v službeno vozilo natočil dizelsko gorivo namesto bencina, ker ni preveril, katero gorivo mora uporabiti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi tožnik lahko in moral preveriti, katero gorivo se uporablja za posamezno vozilo, zlasti glede na to, da je vozila redno menjaval. Ker tega ni storil, je ravnal malomarno in kršil ne le 33. člen ZDR-1 (kot je presodilo sodišče prve stopnje), ki delavcu nalaga vestno opravljanje dela, ampak tudi 37. člen ZDR-1, ki prepoveduje škodljivo ravnanje.
Tožena stranka je tožnikom v spornem obdobju arbitrarno posegla v osnovno plačo tožnikov in jo posledično nezakonito znižala. Kriteriji za doseganje pričakovanih delovnih rezultatov delavcev pri toženki niso bili vnaprej znani, prav tako toženka v dokaznem postopku ni niti zatrjevala, da bi uporabila kriterije ali jih v dokaznem postopku predložila. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnikom pripada plača v skladu s podpisanimi pogodbami o zaposlitvi in jih tožena stranka ne more enostransko spreminjati.
skupno premoženje zakoncev - večji prispevek enega zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine
Sodišče mora pri presoji prispevka vsakega izmed zakoncev k skupnemu premoženju, v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZZZDR, upoštevati ne le dohodek posameznega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot so varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela ter sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Pomoč sorodnikov (prijateljev in drugih bližnjih oseb), se šteje v korist obeh zakoncev in tako praviloma povečuje celotno skupno premoženje zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006691
ZSDU člen 89, 93, 95, 96. ZSReg člen 36, 36/1, 17, 17/1.
sklep o vpisu v sodni register - vpis delitve družbe v sodni register - izčlenitev - delavski svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju, imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivati na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
Tretji ima sicer res pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine. Upoštevati je namreč treba tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oziroma dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže na tem predmetu pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdv člen 14, 14/2, 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača nezastarane kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Iz tako oblikovanega izreka je razvidno, da imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti, ki so se od prisojenih glavnic (prikrajšanja pri plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. URS člen 58, 58/1.. ZDR člen 6, 206.. ZDavP člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 344, 344/1, 352, 352/1, 352/1-3, 443, 443/5.
grožnja - zavrženje obtožnega predloga - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Sodišče v procesnem zakonu nima pooblastila, da bi "zavrnilo" modifikacijo obtožbe kot postopkovnega akta državnega tožilstva. S spremembo obtožnega predloga prejšnji obtožni akt ne obstaja več, sodišče pa je upravičeno odločati le o spremenjeni obtožbi. Kolikor oceni, da se modificirana obtožba nanaša na drugo kaznivo dejanje (in takšna presoja je v konkretni zadevi utemeljena), o njej ne more odločati meritorno v okvirih obstoječega kazenskega postopka. Odločba o zavrženju obtožnega predloga na podlagi petega odstavka 443. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP je posledično pravilna, saj so podane okoliščine, ki začasno (tj. v tem kazenskem postopku) preprečujejo pregon.
ZKP člen 76, 76/3, 402, 402/1, 402/5. ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog - poziv k dopolnitvi predloga - zavrženje predloga - pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe - stvarna pristojnost
Sodišče prve stopnje je obsojenčevo vlogo, ki je po vsebini pritožba zoper sklep o zavrženju nepopolnega predloga za oprostitev sodne takse, zavrglo z obrazložitvijo, da je postopek končan. S tem je prekršilo pravila o stvarni pristojnosti, saj bi moralo pritožbo predložiti v instančno odločanje sodišču druge stopnje.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - predlagatelj postopka - obveznost plačila sodne takse - udeleženec postopka
S tem ko je CSD predlog za postavitev skrbnika odstopil v pristojno reševanje sodišču, ker je ocenil, da gre za sočasen predlog za odvzem poslovne sposobnosti, se ne more izogniti dejstvu, da je aktivno legitimiran za vložitev slednjega. V takem primeru je za predlog dolžan plačati tudi sodno takso po taksnih predpisih.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365, 381.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnica je od vložitve tožbe dalje zahtevala plačilo procesnih obresti, kar ji je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožnici neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do septembra 2009, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnica od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičena le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.