• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 15
  • >
  • >>
  • 181.
    Sklep X Ips 112/2010
    14.4.2010
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS1012205
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 89.
    denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – vnuk kot dedič prvega dednega reda
    Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.

    Če izpodbijana odločitev glede pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 182.
    Sklep III R 18/2010
    13.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS4001449
    ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZS člen 101, 101/2-5.
    spor o pristojnosti - gospodarski spor - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
    O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.

    Čeprav se postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine do pravnomočnosti sklepa o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer res ne bo pretvoril v pravdnega in ob vložitvi zadevnega predloga za izdajo začasne odredbe res ni bilo gotovo, ali bo do pravde prišlo, je v zadevi, kakršna je obravnavana, smotrno upniku (morebitnemu bodočemu tožniku) dopustiti, da se z začasno odredbo zavaruje za primer, da se to dogodi, pred sodiščem, pred katerim bo v takšnem primeru tekla pravda.
  • 183.
    Sodba X Ips 558/2008
    13.4.2010
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS1012465
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c.
    znamka – relativni razlogi za zavrnitev znamke – podobnost ali različnost znakov – celovita presoja podobnosti znamk
    Vrhovno sodišče je že razsojalo na podlagi stališča, da četudi pojem podobnosti znamk v določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (se pravi, vključno s točkama b in c) nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od teh določb onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi česar se v vrednotenje podobnosti znamk praviloma vpletajo še drugi dejavniki, ki so povezani z blagom in storitvami (in z njihovimi potrošniki, dejanskimi ali potencialnimi) kot drugo opredelilno prvino znamke, kar kaže na to, da za namene uporabe zavrnitvenih razlogov praviloma ni mogoče cepiti znakov od znamk, obstoj določenega praga izhaja iz tega, da so ob preveliki različnosti znakov dejavniki glede blaga in storitev potisnjeni povsem v ozadje, ker ne glede na njihovo intenzivnost ne morejo pretehtati nad to različnostjo (sodba X Ips 1123/2006 z dne 21. 10. 2008). Kot izrecno izhaja iz tega zapisa, opisani pristop pomeni izjemo.

    Pravila, da bi se pri primerjavi znamk neizrazite elemente zanemarilo, pa v judikaturi Vrhovnega sodišča in Sodišča Evropske unije ni (takšno pravilo ne izhaja niti iz prakse Urada za usklajevanje na notranjem trgu, ki jo revidentka ponuja v primerjavo). Glede na takšno razumevanje je bil pomen besede „Slovenia“ (sicer obroben) opredeljen pravilno.
  • 184.
    Sodba X Ips 245/2008
    13.4.2010
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS1012494
    ZIL-1 člen 44, 44/1-b.
    znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov – različnost znakov – celovita presoja – soodvisnost obojih podobnosti, v skladu s katero nižjo stopnjo podobnosti med primerjanimi blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami
    V zvezi s pravilom, vsebinsko identičnim s točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, je Sodišče Evropskih skupnosti (sedaj Sodišče Evropske unije) sprejelo stališče, da „celovita presoja verjetnosti zmede implicira določeno soodvisnost upoštevnih dejavnikov, še zlasti podobnosti med znamkami ter podobnosti blaga ali storitev. V posledici lahko nižjo stopnjo podobnosti med tem blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami, in obrnjeno.“ (Sodba z dne 29. septembra 1998 v zadevi C-39/97 Canon Kabushiki Kaisha proti Metro-Goldwyn-Mayer Inc., 17. točka obrazložitve). V skladu s to pomembno pravno razlago je zato treba razumeti tudi točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1.

    Verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 je treba pojmovati kot verjetnost zmede o izvoru proizvodov (glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 812/2004 z dne 11.12.2007 in zgoraj navedeno sodbo Sodišča Evropskih skupnosti Canon, 26. točka obrazložitve).
  • 185.
    Sodba II Ips 359/2007
    8.4.2010
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0012975
    ZIZ člen 76, 76/1, 76/2. URS člen 26. ZOR člen 206.
    odgovornost države za ravnanje sodnega izvršitelja – hramba zarubljenih stvari - razpolaganje s stvarmi v hrambi - protipravnost
    Po določbi prvega odstavka 76. člena ZIP zarubljene stvari ostanejo v hrambi pri dolžniku, če sodišče s sklepom ne odloči, da se izročijo v hrambo upniku. Toda hramba, kot je pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, ne vključuje pravice do razpolaganja ne glede na to, da tistemu, komur je bila stvar dana v hrambo, razpolaganje ni posebej in izrecno prepovedano.
  • 186.
    Sklep II Ips 943/2007
    8.4.2010
    DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0012976
    ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 1089. ZPP člen 360, 360/1, 339, 339/2-14.
    razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - denacionalizacija - vsebina poravnave - nejasen zapis poravnave - uporaba razlagalnih pravil - izostanek obrazložitve - poravnava, sklenjena v denacionalizacijskem postopku upravna poravnava
    Razlagalno pravilo iz drugega odstavka 99. člena ZOR, po katerem se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, pa se uporabi samo za razlago spornih določb pogodbe.

    Ključen kriterij za (ne)uporabo drugega odstavka 99. člena ZOR je namreč okoliščina o (ne)spornosti pogodbenega določila, saj navedena določba govori o spornih in ne morda o nejasnih določbah. To pa pomeni, da lahko stranka tudi v primerih na videz jasnega pogodbenega zapisa v pravdi uveljavlja, da je sporen in da je bil skupen namen pogodbenih strank drugačen, kot na prvi pogled izhaja iz zapisa poravnave, če se presoja tako, kot se glasi.
  • 187.
    Sklep II Ips 115/2010, enako tudi II Ips 834/2009, II Ips 82/2010, II Ips 175/2010
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0012909
    ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 374, 374/2, 377.
    dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – dopustitev revizije – zavrženje revizije
    Ker revizijska vrednost spora znaša le 7.551,27 EUR in ker revizija tudi ni bila dopuščena, gre za nedovoljeno revizijo.
  • 188.
    Sklep II Ips 104/2009
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0012928
    ZPP člen 377.
    revizija - legitimacija za vložitev revizije - singularni naslednik družbe, izbrisane iz sodnega registra - zavrženje revizije
    Ker je stranka, ki bi imela pravico vložiti revizijo, z izbrisom iz sodnega registra dne 27.12.2007 prenehala obstajati, bi revizijo lahko vložil (tudi) njen singularni pravni naslednik.
  • 189.
    Sklep II DoR 233/2009
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0013024
    ZPP člen 367, 367/4, 367/5, 377.
    predlog za dopustitev revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Utemeljitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe spada v sfero predlagatelja in kadar ta ne izhaja že iz same opredelitve dela sodbe, ki se izpodbija (in v konkretnem primeru ne izhaja), je obvezna sestavina predloga (ki je v konkretnem primeru izostala).
  • 190.
    Sklep II DoR 107/2010
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS0012950
    ZPP člen 367c, 367c/3.
    dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - upravičenja posrednih oškodovancev

    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali so iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja posredni oškodovanci upravičeni do odškodnine za svoje duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega v primeru, ko je ta bližnji kot voznik zavarovanega vozila sam odgovoren za prometno nesrečo in posledično tudi za svojo posebno hudo invalidnost.

  • 191.
    Sodba II Ips 10/2008
    8.4.2010
    DENACIONALIZACIJA
    VS0012932
    ZDen člen 72, 72/2.
    denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - višina odškodnine - neprofitna najemnina
    Tožena stranka bi bila dolžna tožnici povrniti izgubljeno korist od nekdaj podržavljenega premoženja tudi v primeru, če bi sporna stanovanja ves čas oddajala zastonj.
  • 192.
    Sklep II DoR 63/2010
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0012962
    ZPP člen 367, 367/2, 367/4, 377.
    predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev vrednosti spornega predmeta za naknadno postavljeni podrejeni tožbeni zahtevek - procesna skrbnost stranke - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Ob zahtevani procesni skrbnosti stranke za utemeljitev pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva bi tožnik v predlogu moral trditi in izkazati, ali, kdaj in s kakšnim zneskom je ocenil vrednost tudi podrejenega tožbenega zahtevka. Ker tega ni storil, je ostala vrednost revizijsko spornega podrejenega tožbenega zahtevka neocenjena.
  • 193.
    Sklep II DoR 60/2010
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0013025
    OZ člen 179. ZPP člen 5, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - pravica do izjave v postopku - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo

    Revizija se dopusti glede vprašanj a ali je bila v postopku kršena toženčeva pravica do izjave in ali je bilo pri odločitvi o višini odškodnine pravilno uporabljeno materialno pravo.

  • 194.
    Sklep II DoR 117/2010
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VS0012894
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. SZ-1 člen 10, 90, 103, 103/5.
    dopuščena revizija - odpoved najemne pogodbe - pojem primernosti najemnikovega stanovanja - neprofitni najemnik - varstvo človekovih pravic - obstoj sodne prakse

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odpovedni razlog po petem odstavku 103. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) podan tudi v primeru, ko najemnikovo stanovanje še ni primerno, temveč bi tako lahko postalo šele z investicijami.

  • 195.
    Sklep II Ips 10/2010
    8.4.2010
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VS0013076
    ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
    domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse - argument teleološke redukcije - prekrita praznina - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu - zahteva za varstvo zakonitosti
    Za nepravočasno plačilo sodne takse se (lahko) štejejo (zgolj) primeri, ko sodišče plačila ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži zavezanec.
  • 196.
    Sodba II Ips 836/2009
    8.4.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0012945
    ZOR člen 26, 28. ZTLR člen 13, 14, 14/1, 14/2, 15, 15/4. OZ člen 52. SPZ člen 65, 65/1, 70, 70/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - sklenitev pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - soglasje solastnikov - konkludentna dejanja - dogovor o razdelitvi solastnih nepremičnin
    V sfero ugotavljanja obstoja pogodbe in njene vsebine sodi, ali je volja bila in ali je bila izražena z besedami, z običajnimi znaki, ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Ravnanje strank (kot objektivno zaznavno dejstvo) v času, dokler med njima ni prišlo do spora, je lahko le indic oziroma dejstvo, s pomočjo katerega sodišče sklepa o obstoju drugega dejstva – njune volje (kot subjektivnega dejstva). Čeprav gre za sklepanje, ne gre za pravna, pač pa še vedno dejanska vprašanja.
  • 197.
    Sklep II Ips 548/2007
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0013083
    ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/1, 377.
    dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
    Ker ZPP dovoljenosti revizije v primeru objektivnega kopičenja zahtevkov ne ureja posebej, se po ustaljeni sodni praksi za ugotovitev pravice do revizije glede na vrednost spornega predmeta uporablja določba drugega odstavka 41. člena ZPP.
  • 198.
    Sklep I R 51/2010
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0012857
    ZPP člen 67, 70, 70/3, 70/6.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku
    Percepcija o nepristranskosti sojenja bo v konkretnem primeru lahko zagotovljena že z izločitvijo sodnice oziroma sodnikov po 3. oziroma 6. točki 70. člena ZPP.
  • 199.
    Sodba II Ips 363/2007
    8.4.2010
    DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VS0012935
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
    skupno premoženje zakoncev – pridobitev skupnega premoženja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju – posebno premoženje zakonca
    Določanje višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
  • 200.
    Sklep I R 35/2010
    8.4.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0012994
    ZIZ člen 166.
    krajevna pristojnost – izvršba na nepremičnine
    Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je pravilno izdalo sklep o izvršbi in se tudi pravilno izreklo za nepristojno za opravo izvršbe na nepremičnine, ki ležijo izven območja njegove pristojnosti. Ker katastrska občina Ravne spada na območje pristojnosti Okrajnega sodišča v Krškem, je za izvršbo na nepremičnine, ki ležijo v tej katastrski občini, pristojno to sodišče.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 15
  • >
  • >>