predlog za dopustitev revizije - vsebina predloga - opredelitev pravnega vprašanja - domneva nedolžnosti v pravdnem postopku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vloga toženca je v delu, v katerem uveljavlja procesne kršitve pred sodiščem druge stopnje, po vsebini revizija, saj ne dosega zakonskih standardov, za predlog za dopustitev revizije. V delu, ki pa se nanaša na materialno pravo, pa je edino pravno pomembno vprašanje, ki ga je mogoče izluščiti, vprašanje, ali domneva nedolžnosti velja tudi v pravdnem postopku. Na to vprašanje sta že odgovorili sodna praksa in teorija in glede tega vprašanja je uporaba prava povsem enotna
ZKP člen 372, 372-3, 410, 410/1-3, 410/1-4. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - obnova kazenskega postopka
Kršitev načela prepovedi sojenja o isti stvari je mogoče v postopku obnove odpraviti le tedaj, če je bila storjena v kazenskem postopku, ki je bil končan s pravnomočno sodbo, ki jo je izdalo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZUP člen 260, 260-2. CZ člen 47, 47a, 146, 154, 154/1-a.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti – prava vrednost carinskega blaga - združitev
Morebiten odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse v neki posamični zadevi ne omogoča dopustitve revizije v zadevi, ki od ustaljene sodne prakse ne odstopa.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - poziv na nasilno rušenje državne ureditve - načelo zakonitosti - pomoč storilcem kaznivih dejanj po storjenem kaznivem dejanju - pajdaštvo - prepovedan prehod preko državne meje
Naklep storilca kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo je moral zajemati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“ - takšen namen je moral biti v opisu kaznivega dejanja zatrjevan in v sodbi opredeljen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
ZDS člen 18, 18/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 21, 22. ZDDPO člen 11.
davek od dobička pravnih oseb – Slovenski računovodski standardi - splošni akt – odhodki – obresti – pogoji za odpis terjatve – verodostojna listina – pogoji za vpis poslovnega dogodka v poslovne knjige
Slovenski računovodski standardi iz leta 1993 – SRS/93 so splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil in se zato uporabljajo pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb.
Obresti za dana posojila je dopustno prenehati obračunavati le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih SRS/93 predpisujejo za odpis terjatev.
Poslovni dogodek je dopustno vpisati v poslovne knjige le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz SRS/93 22.3.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005189
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1.
izvrševanje kazenskih sankcij - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev drugostopenjske odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče druge stopnje mora presoditi vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zavzeti o njih stališča in jih ustrezno utemeljiti, ne rabi pa ponovno navajati razlogov o odločilnih dejstvih.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367b. ZUP člen 263, 263/1-5, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – rok za vložitev predloga za obnovo – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Odgovor na vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka (kdaj prične teči 30-dnevni rok, ki je določen za vložitev predloga za obnovo postopka), je jasen že na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Revidentka ne izkaže, da bi to vprašanje v praksi ali teoriji sprožalo posebne dileme oziroma da bi v obravnavanem primeru glede razlage teh določb prišlo do odstopa ali neenotnosti sodne prakse.
Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanja, ki jih postavljata revidenta, pa so vprašanja, na katera odgovarja že zakon.
Prostovoljna izjava policiji, ki ni podana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih (veljavnih) dokazov.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti
V KZ-1 opredeljenega kaznivega dejanje zlorabe položaja ali zaupanja se ne stori več pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki se nanaša na celotno delovanje družbe oziroma na vse, ki delajo za družbo, ampak le pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti, ki zajema le izvajanje temeljnih gospodarskih funkcij v družbi, ki pa so pridržane managementu.
zastaranje pregona - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja - zahteva za sodno varstvo - odločanje prekškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona
Preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču predstavlja postopanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška.
Nadaljnje dopisovanje med sodiščem in prekrškovnim organom, zaradi napake, ki jo je storil prekrškovni organ pri odstopu zadeve sodišču, pa ne predstavlja dejanj, ki bi imela za posledico pretrganje zastaranja pregona v škodo domnevnih kršiteljev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZDen 32, 32/2, 88.
denacionalizacija – zazidano stavbno zemljišče – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop in neenotnost sodne prakse – predložitev kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje
Če revident zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje ne izkaže z navedbo sodnih odločb sodišča prve stopnje in njihovo predložitvijo reviziji, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Posledice neustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004, bodo odpravljene v postopkih odmere davka, ki v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča še niso bili pravnomočno končani, na druge postopke pa ugotovljena neustavnost nima vpliva.
vojni veterani – priznanje statusa – zakonsko določeni kriteriji - načelo zakonitosti – obveznik delovne dolžnosti v železniškem gospodarstvu
Po načelu zakonitosti upravnega postopka se pravilnost in zakonitost odločitve upravnega organa presoja z vidika pravnega stanja in dejanskega stanja, ugotovljenega v času izdaje odločbe na prvi stopnji.
Ker primera, kot je revidentov, ZVV v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa še ni urejal, mu zahtevanega statusa in z njim povezanih pravic v tem postopku ni mogoče priznati.
Materialna podlaga za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks so določbe zakonov, ki veljajo v času, ko je stranka vložila predlog, če sodišče odloča šele takrat, ko že veljajo novi predpisi.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ne vsebuje vseh prilog, ki jih predpisuje zakon (ZST ali ZST-1), ki ureja oprostitve, se šteje za nepopolno vlogo v smislu 108. člena ZPP.