73. člen ZDen v primeru, ko je zavezanec nepremičnino pridobil odplačno, napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in tam določene kriterije za določanje višine odškodnine. Zakonodajalec je s to določbo želel ohraniti produkcijske sposobnosti zavezancev in v skladu s tem namenom tudi napotil na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Če tega namena ne bi imel, bi v ZDen določil, da gre zavezancem pravica do odškodnine v tistem obsegu, v kolikor je bil posel odplačen oziroma v višini vloženih sredstev.
1. Pogoj za uveljavljanje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe po 72/2 členu ZDEN je, da je premoženje vrnjeno v naravi. 2. Denacionalizacijski zavezanec je odškodninsko zavezan za svoje nedopustno ravnanje, četudi je imelo to ravnanje za posledico izdajo sodbe zaradi izostanka.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - pravni posel - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Zakon o denacionalizaciji ne terja razveljavitve pod silo, grožnjo ali prisilo državnih organov ali predstavnikov oblasti sklenjenih pogodb kot pogoja za pridobitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja.
ZOR člen 47, 47. SZ člen 117, 117. ZDEN člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
denacionalizacija stanovanja - ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
V obravnavanem primeru je sodišče odločalo o ničnosti prodajne pogodbe sklenjene po določbi 117. člena SZ, potem, ko sta tožnika pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo hiše v kateri se nahaja sporno stanovanje. Za oceno ničnosti pogodbe po 88. členu Zden zadostuje že možnost, da bo nepremičnina, ki je bila predmet pogodbe denacionalizirana. Dolžnost vrnitve premoženja je potrebno upoštevati abstraktno in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - obresti
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, odločba pa je bila izdana po 1.7.1996, torej po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice, ni podlage za uporabo določbe sedmega odstavka 44. člena ZDen.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - grožnja
Eden izmed pokazateljev volje prodajalca, je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Sodišče, ki je njeno vrednost ugotavljalo skladno z metodologijo, je ravnalo pravilno.
Kadar sodišče ugotovi pogoje iz 19. člena ZDen, to pomeni, da nepremičnine nimogoče vrniti, niti v last in posest, niti z vzpostavitvijo lastninske pravice.
Ker je zapustnik s svojim premoženjem oporočno razpolagal, je sodišče glede denacionaliziranega premoženja pravilno opravilo nov zapuščinski postopek. Sodišče bi bilo dolžno voljo zapustnika v noveml zapuščinskem postopku upoštevati samo, če bi jo zapustnik v oporoki izrecno izrazil.
prepoved razpolaganja z nepremičninami - ničnost pogodbe
V 88. členu ZDen je določeno, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbi tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, ki so v nasprotju s tem določilom, so zato nični.
Zakon o dohodnini člen 66. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2. Zakon o dohodnini (ZDoh) člen 67, 67.
odškodnina - poslovni prostor
Podlaga za zahtevek je izključno določba 2. odstavka 72. člena ZDen. Gre za nadomestilo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino (poslovni prostor) sam uporabljal oziroma upravljal. Višina nadomestila se ugotovi na podlagi tržne vrednosti najemnine za poslovni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja. Neto najemnina je vsota najemnin, zmanjšana za prometni davek in dohodnino. Osnova za dohodnino se lahko zmanjša za znesek normiranih stroškov v višini 40 % najemnine le v primeru, če je stroške vzdrževanja, upravljanja in obratovanja nosil lastnik (denacionalizacijski upravičenec) sam.
ZSOS člen 9, 11, 11/1-1, 11/2, 9, 11, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
nepremičnina - upravičenec
ZDen nima posebne določbe o tem, kako se kupnina (nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje) razdeli med posamezne zavezance vračila denacionaliziranega premoženja, zato to ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč sporazuma med zavezanci ali drugih postopkov.
Določbe ZDen pomenijo specialen predpis, ki ureja odpravo krivic, ki se ne izvaja po pravilih civilnega prava. Razlaga določb ZDen omogoča ugotovitev, da pomeni denacionalizacija specifičen postopek, v katerem je zahteva za denacionalizacijo ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa, med upravni organ in sodišče. Ko je zadeva v celoti rešena pri upravnem organu, ki jo je obravnaval in rešil kot pristojni organ, sodišče kot drugi organ tako odločitev o eni zahtevi utemeljeno obravnava z analogijo pravnomočno odločene zadeve in z zavrženjem predloga odkloni njeno obravnavo.
vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest
Če sodišče ugotovi obstoj ovir za vrnitev nepremičnine iz 19. člena ZDen, uproaba določb 20. in naslednjih členov ZDen sploh ni več možna, saj so te namenjene le odložitvi (sicer možne) vrnitve nepremičnin v last in posest - najpozneje za čas do izteka rokov iz drugega odstavka 22. člena ZDen.
začasna odredba - zavarovanje - denacionalizacija - vrnitev v naravi
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.
Ker je zapustnica (sicer dedinja po denacionalizacijskem upravičencu) umrla pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, lahko dediči po njej dedujejo denacionalizirano premoženje le na podlagi vstopne pravice.
Za odločanje o stroških v postopku denacionalizacije, ki se vodi pri okrajnem sodišču po pravilih nepravdnega postopka, se uporabljajo določbe 35. člena ZNP. Če obstoji možnost vrnitve premoženja po določbah ZDen, se takšen postopek vodi v interesu obeh udeležencev, zato vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
ZDen člen 5, 27, 27/1, 5, 27, 27/1. ZSKZ člen 14, 14/1, 20, 20/1, 14, 14/1, 20, 20/1.
pravni posel - kupna pogodba - aneks - grožnja in sila
Pooblaščenec pri sklepanju pogodb daje izjavo kot izraz svoje volje, ki nadomešča voljo zastopanega. Zato je odločilno ugotovljanje grožnje, sile ali zvijače držanega organa ali predstavnika oblasti pri sklepanju pravnega posla v razmerju do pooblaščenca.