Denacionalizacijski upravičenec lahko uveljavlja zahtevo za izločitev dela stečajne mase samo, če je že pred začetkom stečajnega postopka pridobil pravnomočno odločbo o vrnitvi premoženja v naravi. Sicer je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine po določilih 42. do 50. člena ZDEN. Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN in začasna odredba po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.) se nanašata na pravnoposlovno razpolaganje podjetja z družbenim kapitalom in ne na prisilne ukrepe sodišča, določene z zakonom. Drugačni status upravičencev iz denacionalizacije, ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke z začasno odredbo po 11. členu cit. zakona, je uvedla šele novela ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 31.4.1997 in ne velja za stečajne postopke, začete pred navedenim dnem.
sodna pristojnost - agrarne skupnosti - denacionalizacija - odškodnina
Vprašanje sodne ali upravne pristojnosti je urejeno z določbami 9. člena ZPVAS, kjer je predpisana pristojnost upravnih organov, v kolikor se uveljavlja vračanje premoženjskih pravic v naravi, za primere, ko vrnitev ni mogoča, pa je določeno v že prej navedenem 10. členu istega zakona, da se uveljavlja odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, kar lahko pomeni le s tožbo pred rednim sodiščem.
denacionalizacija - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSM10071
ZPP (1977) člen 7, 7. ZDEN člen 22, 78.
vrnitev premoženja - denacionalizacija - dedovanje - najemno razmerje
Denacionalizirana zapuščina preide na dediče šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člena ZDEN). Zato se vprašanje veljavnosti spornega sporazuma o plačevanju akontacije najemnine zastavlja najprej z vidika, ali ga je začasni oskrbnik za upravičence lahko dogovoril že takrat, ko jim prizadeta nepremičnina še ni bila pravnomočno vrnjena v last.
oporoka - dedovanje na podlagi zakona - vrnjeno premoženje po opravljenem denacionalizacijskem postopku
Pritožba je nedovoljena, ker pritožniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vloženo pritožbo, ko se protivi v lastno korist izdani sodni odločbi,zato mu ni dopustno nuditi sodnega varstva.
Zavezanec nosi dokazno breme za ugovor bistvenega povečanja vrednosti. To pomeni, da mora dokazati obe predpostavki tega ugovora - bistveno povečanje vrednosti in dejstvo, da je to posledica novih investicij po podržavljenju.
ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Za ničnost pravnega posla o razpolaganju z nepremičninami oz. premoženjem je dovolj, da gre za nepremičnino oziroma premoženje, glede katerih obstaja po določbah 3., 4. in 5. člena ZDEN tudi samo načelna možnost vrnitve.
ZDen člen 88, 88/1, 88/2. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
stečaj - denacionalizacija - izločitvena pravica
Po 88. členu Zakona o denacionalizaciji - Zden ni mogoče razpolagati s takšnim premoženjem, glede katerega velja dolžnost vrnitve denacionalizacijskim upravičencem, vendar to velja le pravnoposlovno (pogodbeno) razpolaganje, ne pa za prisilne ukrepe na podlagi zakona, med katere spada tudi prodaja premoženja v stečajnem postopku.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Določba 2. odst. 78. člen ZDEN, po kateri preide zapuščina na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je specialna določba glede na splošno pravilo, določeno v 132. členu ZD. Če zapustnikov potomec umre sicer za zapustnikom, vendar pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, njegov zakonec ne preide v poštev za dedovanje, temveč le eventuelni potomci oz. zapustnikovi vnuki po vstopni pravici (12. člen ZD).
Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic člen 8. ZDen člen 88.
denacionalizacija - premoženje agrarnih skupnosti - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - zemljiška knjiga - vknjižba v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga
V primeru, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena že dne 16.9.1988, torej pred uveljavitvijo Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ne gre za pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotju s tem zakonom oziroma v nasprotju z 88. čl. Zakona o denacionalizaciji, ki določa, da ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve.
Kadar je po pokojniku že izdan sklep o dedovanju in so pri tem izpolnjeni pogoji iz 82. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDEN, se ne opravi nove glavne obravnave, temveč se razdeli v upravnem postopku vrnjeno premoženje pokojniku z novim dodatnim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - prvi odstavek 221. člena ZD.
Po določilu 152. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS štev. 67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) odloči o predmetu prodaje in prodajnih pogojih stečajni senat. Zoper ta sklep je dopustna pritožba po 13. členu ZPPSL v osmih dneh od nabitja na oglasno desko oziroma od vročitve. Odločitve o prodaji ni mogoče spodbijati s tožbo v pravdnem postopku, temveč s pravočasno pritožbo.
Stranka, ki izkaže pravni interes, lahko zaradi napak v postopku prodaje - torej tudi napak pri javni dražbi, zahteva s tožbo razveljavitev pogodb iz 4.odst. 154. člena ZPPSL.
ZD člen 12, 79, 79/3, 123, 12, 79, 79/3, 123. ZDen člen 74, 74/2, 78, 78/2, 83.
prehod zapuščine na dediče - denacionalizacija
ZDEN ureja zapuščinski postopek za izvedbo denacionaliziranega premoženja v členih 74 do 83 in je specialni predpis glede na ZD. Ta se zato uporablja le, če ZDEN določenih vprašanj ne ureja (čl. 74/II). Tako je v primeru, ko zapuščinskega postopka po umrlem upravičencu še ni bilo, potrebno presojati prehod zapuščine na dediče (pravno nasledstvo), na dan smrti zapustnika. Fideikomisarična substitucija (določitev dediča dediču) je dedna pravica (pravica do zapuščine, ki nastopi ob smrti prvega dediča), ki je bila na področju naše sedanje države ukinjena z Ustavo stare Jugoslavije iz leta 1921 in je sodna praksa po 2. svetovni vojni, niti s sprejetjem dedne zakonodaje, vse do danes ni priznavala.
Med 2. svetovno vojno ustanovljena in po okupatorskih predpisih priznana Fideikomisarična substitucija je ostala v veljavi, če je prizadeta stranka iz pravice po določilu iz 2. odst. 3 čl. Odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov (Ur.l. DFJ št.
4/45), v 3 letih od njegove uveljavitve ni sodno izpodbijala.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Čeprav je že predlagatelj glede na svoj položaj vedel, da lastnina gozda ni razlog za prenehanje službe, je grožnje z izgubo službe občutil kot pritisk, zlasti glede na prejšnje slabe izkušnje.
Za ugotovitev, kdo so dediči denacionaliziranega zapustnikovega premoženja, je odločilen trenutek, ko je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Če je med strankama sporno, ali se nanaša (nesporna) pisna oporoka tudi na denacionalizirano premoženje, je to pravno vprašanje, ki ga mora rešiti zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.
Omejitve v 4. členu ZDEN se ne nanašajo na akt podržavljanja (na primer pogodbo), marveč na predpis, ki je podlaga temu aktu. Če akt podržavljanja temelji na drugih predpisih, od katerih je eden izdan v času pred uveljavitvijo Ustave SFRJ iz leta 1963, drugi pa potem, je pomembna vrsta drugega predpisa. Pomembno je: ali gre za odlok občinske skupščine, ali pa izvršilni predpis, (kot priporočilo, pravilnik, odredba, navodilo).
Za priznanje pravnega učinka oporočnemu razpolaganju s podržavljenim premoženjem je pomembno le, da je upravičenec v oporoki izrecno razpolagal (tudi) s takim premoženjem, ne pa, kako ga je imenoval.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - kmetijska zemljišča - vrnitev nepremičnin v naravi -
Tudi predstavniki zadruge so lahko vršili pritisk v smislu čl. 5 ZDEN, če so delovali kot "aktivisti" oblasti ali pod videzom izvrševanja pooblastil državnih organov. Delovanje predstavnikov zadruge je treba v vsaki zadevi konkretno ugotavljati. Pri vsaki denacionalizaciji je treba preizkusiti, ali ne obstojijo ovire za vrnitev nepremičnin (čl. 18 ZDEN). Take ovire so za kmetijska zemljišča predvidene v čl. 27 ZDEN npr. zaradi okrnitve funkcionalnosti kompleksov oz. trajnih nasadov, ali razdrobljenosti parcel. Če predlagatelj ne zahteva vrnitve kmetijskega zemljišča v naravi, potem lahko prejme priznanico Sklada kmetijskih zemljišč, ki je zamenljiva za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Pri vsaki denacionalizaciji je treba upoštevati, ali je dana odškodnina (po čl. 5 ZDEN pa kupnina) presegla 30 % vrednosti zemljišča, kajti v tem primeru se mora pri denacionalizaciji na ustrezen način upoštevati.
civilno procesno pravo - nepravdno pravo - denacionalizacija
VSL41172
ZPP (1977) člen 330, 330. ZDEN člen 5, 5.
vmesna sodba - vmesni sklep - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Odločanje o podlagi zahtevka v postopku po zahtevi za denacionalizacijo pomeni ne samo odločitev o denacionalizacijskem upravičencu, ampak tudi o zavezancu za vračanje odvzetega premoženja oz. za plačilo odškodnine. Pritiski s strani oseb, ki sicer niso bile direktno odgovorne oz. pooblaščene za sklepanje pogodb, pa so jih lastniki nepremičnin šteli za predstavnike oblasti, so zadosten razlog za zaključek, da je bila pogodba sklenjena zaradi grožnje oziroma sile predstavnikov državne oblasti.