DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VSL00024281
ZDen člen 73, 73/1, 92. ZIKS člen 145a, 145b.
postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje - denacionalizacijski zavezanec - odločbe Ustavnega sodišča - samoupravna lokalna skupnost - občina - odplačna pridobitev nacionaliziranega premoženja
Določba 73. člena ZDen se ne uporablja v primerih, ko je bilo premoženje vrnjeno na podlagi ZIKS.
Občina kot samoupravna lokalna skupnost je (bila) torej zavezana le k vrnitvi tistega premoženja, ki ga je prevzela od prejšnje občine kot družbenopolitične skupnosti, ne pa tudi k vrnitvi premoženja, ki ga je pridobila kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL00025517
URS člen 33. ZDen člen 80, 80/1. ZPP člen 354, 354/1, 354/2.
sklep o dedovanju - denacionalizacijski postopek - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - vrnitev denacionaliziranega premoženja - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - sodna praksa - pravica do zasebne lastnine - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - dedne izjave - odpoved dediščini - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - odpravljiva procesna pomanjkljivost
Po ustaljeni sodni praksi se omejitve pri oporočnem razpolaganju glede v denacionalizaciji vrnjenega premoženja nanašajo le na upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa tudi na oporočna razpolaganja njegovih dedičev. Takšna oporočna razpolaganja je zato treba dopustiti tudi za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, če je to mogoče ugotoviti z razlago oporoke.
Terjatev skrbnika za posebni primer za začasno upravljanje z vrnjenim premoženjem ima obligacijskopravno in ne dednopravno naravo. Takšna terjatev proti ostalim dedičem zapade ob pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj ima skrbnik šele takrat možnost ugotoviti, koliko odpade na posameznega dediča.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja - podržavljeno premoženje - vrnitev nadomestne nepremičnine - upravičenec - denacionalizacijski upravičenci - zavezanec za plačilo - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - cerkev - obdobje za katerega se določi odškodnina - novela zden
Položaj upravičencev, katerim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Pravno podlago za varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen predstavlja določba drugega odstavka 72. člena ZDen, pri čemer je zavezanec za izplačilo odškodnine tem upravičencem sklad.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023039
ZDen člen 72. OZ člen 103. ZPP člen 189.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - litispendenca - identiteta zahtevkov - procesna predpostavka - ureditev razmerij med udeleženci - delni sporazum - uveljavljanje zahtevka - več pravnih podlag - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo odškodnine - trditvena in dokazna podlaga
Izpodbijani sklep je napačen - izdan v nasprotju s 189. členom ZPP, ki ureja litispendenco, in tudi pomanjkljiv. Sodišče je namreč pri presoji objektivne istovetnosti tožbenih zahtevkov v celoti prezrlo prvi pravni temelj, na katerem temelji sicer enoten tožbeni predlog: zatrjevani sklenjeni sporazum med pravdnima strankama o plačilu dogovorjene odškodnine za kmetijska zemljišča in dele kmetijskih zemljišč. Za primer, da bi sodišče menilo, da predloženi sporazum o delni ureditvi odškodninskih razmerij med strankama ne predstavlja pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku v višini glavnice, pa je tožnica uveljavljala tudi (drugo) pravno podlago: plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja s tistimi podržavljenimi in vrnjenimi zemljišči, ki so v celoti ali vsaj v delu kmetijska. Sodišče se je pri presoji ugovora litispendence zmotno omejilo le na pravno podlago drugega temelja in zato zmotno presodilo, da je podana istovetnost tožbenih zahtevkov v tej in že prej pričeti pravdi.
Zahtevek za izpolnitev pogodbene obveznosti in zahtevek iz naslova plačila odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja z nepremičninami na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen res temeljita na enotnem časovnem dogajanju (vračilo nepremičnin tožnici v postopku denacionalizacije). Vendar sta v razmerju subsidiarnosti: tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek po zakonu le, če ne bo uspela z zahtevkom, ki temelji na izpolnitvi pogodbe. Po vsebini gre torej za drugačen tožbeni predlog. Čeprav je postavljen enoten tožbeni (dajatveni) zahtevek za plačilo denarne terjatve, iz trditvene in dokazne podlage tožnice izhaja, da ima tožbeni predlog v dejanskem in pravnem pogledu različno oziroma dvojno podlago. Zatrjevana so dejstva, ki bodo relevantna za presojo pogodbene podlage zahtevka in na drugi strani druga dejstva, ki so potrebna za presojo zahtevka ob neposredni uporabi drugega odstavka 72. člena ZDen za plačilo odškodnine. Kadar so za uporabo različnih pravnih norm relevantna različna dejstva, gre za drug tožbeni temelj, čeprav dejstva izhajajo iz istega historičnega dogodka.
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je sicer podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje, za katerega pa določba prvega odstavka 71. člena ZDen ne velja. Stališče tožeče stranke, da je postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe oblika denacionalizacije, iz v pritožbi citiranih odločb ne izhaja.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022060
SZ-1 člen 90, 93, 93/1, 93/2, 94, 94-3, 98, 100, 100-2, 103, 103/1, 103/1-11, 103/5, 109. OZ člen 191, 193.
najemna pogodba - najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno razmerje - prenehanje najemne pogodbe - veljavnost najemne pogodbe - profitna najemnina - neprofitna najemnina - dogovor o višini najemnine - bivši imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - pravna zmota - dobra vera - povrnitev vlaganj najemnika stanovanja - povrnitev lastnih vlaganj najemnika - pobot - zamudne obresti - uporabnina
Toženec je svojo dobrovernost glede upravičenja do neprofitne najemnine od smrti najemnice (bivše imetnice stanovanjske pravice) utemeljeval s prepričanjem, da je kot univerzalni naslednik po samem zakonu vstopil v njen pravni položaj. Njegova zmota je odraz nepoznavanja prava, ki pa ne more biti opravičljiva.
Pogodbeni stranki sta se v najemni pogodbi dogovorili, da najemnica ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja tožeče stranke. Ker takšnega soglasja ni imela, saj tožeče stranke o nameravanih delih sploh ni obvestila, toženec na tej pravni podlagi ne more zahtevati povrnitve večvrednosti stanovanja. Ob odsotnosti soglasja tožeče stranke in odločbe stanovanjske inšpekcije bi bil upravičen do povrnitve stroškov izvedenih del le, če bi bilo popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje in zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo (druga alineja 100. člena SZ-1).
izbrisna tožba - sporen obseg zapuščinskega premoženja - razveljavitev sklepa o dedovanju - vrnitev v zapuščino - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - vsebina dogovora - dediči denacionalizacijskega upravičenca - pisno soglasje - čas in kraj sklenitve pogodbe - pravni učinek - postopek denacionalizacije - tek upravnega postopka
Zakonita dedinja je s podpisom vsebine dednega dogovora v skladu z 81. členom ZDen soglašala z oporočnim razpolaganjem glede tega premoženja, ki je pripadalo oporočiteljici na podlagi denacionalizacije. Čeprav je šlo za izjavo zakonite dedinje (ki predstavlja dedno izjavo) pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ima v luči drugega odstavka 80. člena ZDen pravni učinek glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, saj je bila dana v postopku denacionalizacije, ki je mišljen v časovnem smislu, torej ko je bil postopek denacionalizacije za premoženje, ki je predmet te tožbe, že v teku. Pri dednem dogovoru tudi ni šlo za nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v luči 88. člena ZDen, saj se prepoved razpolaganja (prodaje, odsvojitve) glede premoženja, katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, nanaša na zavezance vrnitve, ne pa na tovrstno razpolaganje dedičev upravičenke v času teka postopka denacionalizacije, s katerim ni prišlo do poslabšanja položaja denacionalizacijske upravičenke. Z odločbo o denacionalizaciji se je udejanjil dedni dogovor, s katerim je oporočni dedič pridobil lastninsko pravico z dedovanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00022103
ZNP člen 35, 35/5, 37, 104. ZPP člen 155, 184. ZDen člen 71. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 18, 18-1, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - sprememba predloga v nepravdnem postopku - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedbo dokaza - stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Poudarek v nepravdnem postopku ni na predlogu, ampak na ureditvi razmerja med prizadetimi osebami. Navedeno pomeni, da tudi če predlagatelji predloga v konkretni zadevi ne bi spremenili, to ne bi bila ovira za odločitev, kot jo je sodišče prve stopnje sprejelo, oziroma ne bi bil razlog za zavrnitev prvotnega predloga.
Plačilo predujma pomeni zgolj založitev stroška za izvedbo dokaza s strani ene stranke (udeleženca). Kot tako nima nobenega vpliva ne na to, katera stranka (udeleženec) bo ta strošek dejansko nosila na koncu, niti ni možno takšnega plačila upoštevati kot (delnega) plačila stroškov postopkov, ki jih je dolžna na koncu postopka ena stranka (udeleženec) povrniti drugi.
Glede na 104. člen ZNP je povračilo skupnega zneska stroškov, do katerega so predlagatelji upravičeni, med posamezne udeležence razdeljeno ob upoštevanju razmerja parcel, ki jih je posamezen od njih (na podlagi odločb izdanih v tej nepravdni zadevi) dolžan vrniti predlagateljem oziroma zanje plačati odškodnino.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 285. OZ člen 299, 299/2, 335, 336.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe - ugovor aktivne legitimacije - ponovno odprtje obravnave - zastaranje - tek zastaranja - višina materialne škode - zamuda - zakonske zamudne obresti
Ugovora aktivne stvarne legitimacije toženka ni povezovala s trditvijo o napačno oblikovanem tožbenem zahtevku, zato je bilo prvo sodišče dolžno opraviti materialno procesno vodstvo (tudi če bi toženka opozorila na neustrezen tožbeni zahtevek, to prvemu sodišču ne bi preprečevalo, da opravi materialno procesno vodstvo). Sodišče lahko v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo, da tožeča stranka spremeni stvarni (tožbeni) predlog, ki pa mora ostati v okviru tožbenega zahtevka, zato je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva dolžno spodbuditi tožečo stranko tudi k pravilnemu oblikovanju tožbenega zahtevka (II Ips 172/2016). Skladno s tem je prvo sodišče tudi ravnalo, ko je znova odprlo glavno obravnavo in s sklepom z dne 22. 11. 2017 pozvalo tožnico, da predloži sklep o dedovanju po denacionalizacijskem upravičencu oziroma da ustrezno oblikuje tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022110
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16. ZPP člen 286.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - uporaba denacionalizirane nepremičnine - višina koristi - prekluzija navedb - najemna pogodba
Glede na ugovor toženke, da nepremičnine ne bi mogla uporabljati za namen, ki izhaja iz pogodbe, bi morala tožnica možne načine dopustne rabe nepremičnine najprej določno zatrjevati, še posebej glede na to, da ekonomska raba sporne nepremičnine, ki leži v varstvenem območju TNP (in je se tem podvržena številnim prepovedim in omejitvam), ni povsem očitna. Ker tožnica do konca prvega naroka ni podala nobenih trditev o možni dopustni rabi sporne nepremičnine v relevantnem obdobju (od leta 1991 naprej), jih tudi dopolniti ni mogla pravočasno, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00020284
ZPP člen 189, 189/3. ODZ člen 732.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - obstoj solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - obstoj pravde - litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - istovetnost pravdnih strank - denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo odškodnine - denacionalizacijski zavezanec - sklep o dedovanju - dedič
Za dopustnost ugotovitvene tožbe mora tožnik izkazati, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, ta negotovost pa je posledica ravnanja tožene stranke, in nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku tožniku odreka izplačilo odškodnine, ker naj bi bila zakonita lastnica premoženja v času nacionalizacije tožnikova teta. S tem je izpolnjena predpostavka ogroženosti tožnikovega pravnega položaja glede določenega pravnega razmerja zaradi negotovosti, ki je posledica ravnanja tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020144
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - višina nadomestila - merila za določitev višine nadomestila - izgubljena korist - zakupnina - normalen tek stvari - ugotavljanje hipotetične najemnine - metoda izračuna izgubljene koristi - prikrajšanje - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - tržna vrednost - stroškovna odločitev - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnika, ki sta dediča po denacionalizacijskem upravičencu, ki mu je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno nepremično premoženje (v naravi kmetijska zemljišča), sta po odločitvi sodišča prve stopnje upravičena do nadomestila (odškodnine) iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen.
ZDen ne določa meril za določanje nadomestila. O primerni metodi mora odločiti sodišče. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je izbira konkretne metode odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera. Pri presoji koristi je pomemben le položaj upravičenca (ne zavezanca); relevantna je korist, ki bi jo v času od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnin v last in posest dosegel upravičenec.
Utemeljenost pritožbenih argumentov tožnice, da bi morali biti pravdni stroški v celoti odmerjeni po kriteriju uspeha v pravdi in da uspeha, ki ga je izračunalo sodišče prve stopnje, računsko ni mogoče preizkusiti, je treba najti v dejstvih, da tarifni del Zakona o odvetniški tarifi ne predvideva nagrad za posamezne storitve, in da sta tožnika s tožbenim zahtevkom med postopkom večkrat razpolagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00021259
ZPP člen 13, 285. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. SPZ člen 99. ZTLR člen 29, 55. ZZD člen 265.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - nepremičnina v družbeni lasti - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - upravljanje z nepremičninami - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica do posesti - pripadajoče zemljišče - plačilo uporabnine - uporabnina za nepremičnino - uporaba dela nepremičnine - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - uveljavljanje ničnosti odločbe o denacionalizaciji - materialno procesno vodstvo
Obravnavana nepremičnina je bila olastninjena in na podlagi določb ZDen vrnjena bivši lastnici. Vrnjena je bila v last in posest z denacionalizacijsko odločbo v letu 2006, vendar je bila že s 88. členom ZDen, od uveljavitve v letu 1991, izvzeta iz pravnega prometa, kar pomeni, da na njej stvarne pravice (ne lastninske pravice ne stvarne služnosti) ni bilo mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018923
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125. ZPP člen 7.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - neprofitna najemnina - trditveno in dokazno breme
Pritožnica nima prav, ko meni, da za prisojo nadomestila za izgubljeno korist, višjega od neprofitne najemnine, „zadošča že sama hipotetična možnost drugačne ureditve razmerij za stanovanjske enote na strani pritožnice“, ki da „ne bi bila primorana postopati enako kot tožena stranka“. Upravičenec, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora namreč zatrditi in dokazati, kako (konkretno) bi nepremičnine, če bi jih dobil v upravljanje prej, dejansko ekonomsko izkoriščal.
podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - Odlok AVNOJ - vrnitev podržavljenega premoženja - agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija
Za uporabo določila petega odstavka 8. člena ZPVAS ni pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje vrnjeno, in se upoštevajo tudi zahteve za vračilo lastninske pravice po ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00016994
SPZ člen 42, 92, 96, 96/2. ZDen člen 66. ZUP člen 224, 281. URS člen 33. ZPP člen 206.
lastninska tožba - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - denacionalizacija - delna odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - poseg v pridobljeno pravico - protipravnost - ničnost - ničnost denacionalizacijske odločbe - odprava odločbe - dokončnost odločbe - aktivna legitimacija - prekinitev postopka
V času odločanja sodišča prve stopnje tožnica ni imela več veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj so bile z dokončnostjo upravne odločbe, s katero je bila denacionalizacijska odločba izrečena za nično, odpravljene pravne posledice, ki so iz nje nastale (281. člen ZUP). Vzpostavilo se je stanje, kakršno je bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta, s katerim je tožnica pridobila lastninsko pravico. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da gre za poseg v njene pridobljene pravice, do katerega pa je prišlo skladno z zakonom, z dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Zato o njegovi protipravnosti ni mogoče govoriti in ne gre za neupravičen poseg v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
ZD člen 132. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40, 46. ZLNDL člen 2. ZPN člen 6.
pravica uporabe stavbnega zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - imetnik pravice uporabe - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - dodelitev zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - odplačnost
Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se je po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice. Odločilno je bilo, kdo je družbeno premoženje uporabljal. Odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe. Subjekt, ki določene nepremičnine v družbeni lasti dejansko ni imel v posesti, na njej praviloma ni mogel imeti pravice uporabe, četudi je bil kot nosilec take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Ob upoštevanju okoliščin, da je pravni prednik tožnikov izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi predniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ocene, da omenjeni odločbi, ob upoštevanju tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, predstavljata zadostno podlago za prenos pravice uporabe.
SPZ člen 42. ZDen člen 66, 66/2, 66/3. ZUP člen 224, 281.
pridobitev lastninske pravice z upravno odločbo - denacionalizacijska odločba - ničnost denacionalizacijske odločbe - dokončnost odločbe - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija
Denacionalizacijska odločba s katero je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, je bila (tudi) v tem obsegu izrečena za nično z odločbo upravne enote, pri čemer je bila pritožba zoper njo zavrnjena in je torej odločba že postala dokončna. S tem pa so bili odstranjeni njeni učinki. Tako kot je tožnica lastninsko pravico pridobila z dokončno denacionalizacijsko odločbo, jo je z dokončnostjo odločitve o njeni ničnosti, tudi izgubila. Gre namreč za poseg v pridobljeno pravico z učinkom za nazaj (ex tunc), z vzpostavitvijo stanja kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta. Šteti torej je, da tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, zato tudi ni aktivno legitimirana za negatorno lastninskopravno tožbo zoper toženca, niti ni upravičena za uveljavljanje uporabnine.
Dokončna odločba, izdana v upravnem postopku, je bila odpravljena (izrečena za nično) v postopku, določenem z zakonom, zato tudi ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine.