gospodarski spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - veljavnost odpovedi pogodbe
Za presojo, da je pogodba o upravljanju nehala veljati, ni bistveno, da se je pod dopis o odpovedi pogodbe o upravljanju podpisala C. C. kot pooblaščenka etažnih lastnikov poslovne stavbe D. in K., pač pa večina, s katero je bila izglasovana ta odpoved.
predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - vsebina predpogodbe - neizpolnitev pogodbe - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe, za katero je odgovorna stranka, ki je prejela aro - zavezanec za vrnitev dvojne are - vrnitev dvojne are
Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro (prvi odstavek 65. člena OZ). Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are (drugi odstavek 65. člena OZ).
Za neizpolnitev predpogodbe oziroma za to, da ni prišlo do sklenitve glavne pogodbe, odgovoren toženec, ki je prejel aro 10.000,00 EUR. Tožnik ima pravico zahtevati vrnitev dvojne are. Ker je bilo 10.000,00 EUR že nesporno vrnjenih, mu toženec dolguje še 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 330, 330/3, 334, 334/1, 345, 345/4. ZPP člen 365, 365-3.
stečajni postopek - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - datum izdaje sklepa - epidemija - COVID-19 - objava sklepa na straneh AJPES - začetek teka pritožbenega roka - razpis javne dražbe - pritožba izločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - priposestvovanje - lastništvo nepremičnine - ovira za prodajo premoženja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - vrnitev v nov postopek - pritožba ločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - mnenje ločitvenega upnika - poziv sodišča - pasivnost upnika
Ali glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, predstavlja prijavljena izločitvena pravica upnika na podlagi zatrjevanega priposestovanja oviro za začetek prodaje, bo moralo odgovoriti sodišče prve stopnje, potem ko bo ugotovilo vsa relevantna dejstva v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet upraviteljevega predloga prodaje.
Upnik ne izpodbija ugotovljenega dejstva, da se na poziv ni z ničemer odzval. V kolikor je bil upnik mnenja, da poziv nima vseh podatkov za odločitev, bi moral svoje stališče pravočasno sporočiti sodišču, da le to lahko o njem odloči in svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, česar pa ni storil. Tudi sicer je nejasno njegovo pritožbeno stališče, da bi morala zahteva vsebovati že razloge odločitve, ki jih vsebuje pozneje izdani sklep o prodaji. Zato je neutemeljen tudi pritožnikov predlog, da je treba postopek prodaje ustaviti dokler sodišče nanj ne naslovi nove, popolne zahteve za podajo mnenja in dokler ne izteče 15 dnevni rok, ki ga za mnenje določa zakon.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035918
OZ člen 656. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1, 37c/2. ZDDV-1 člen 82.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cene gradbenih del - sprememba cene gradbenih del - fiksna pogodbena cena - spremenjene okoliščine - obračun DDV - davčna obveznost - zavezanec za plačilo ddv - varstvo potrošnikov - obstoj stvarne napake - pogodbeno dogovorjene lastnosti - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarni napaki - rok za uveljavljanje napak
Določba 656. člena OZ ob dogovorjeni fiksni ceni omogoča spremembo cene, če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Kot element, na podlagi katerega je bila določena cena (za katero je bilo dogovorjeno, da se ne bo spremenila), je smiselno mogoče upoštevati tudi davčno obveznost izvajalca.
Merilo, ali je podjemnik svojo obveznost izpolnil pravilno, je lastnost končnega rezultata - te lastnosti pa morajo ustrezati ne le pravilom stroke, ampak tudi pogodbeno dogovorjenim lastnostim.
Sankcije, ki jih potrošniku v primeru stvarne napake nudi prvi odstavek 37.c člena ZVPot, so predvidene alternativno, v vsakem primeru (torej tudi, če se ni odločil za odprave napake oz. zamenjavo stvari ampak za znižanje plačila v sorazmerju z napako) pa ima pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode (drugi odstavek 37.c člen ZVPot).
zaščita pred vznemirjanjem - varstvo solastnika in skupnega lastnika - varstvo lastnika - denarno nadomestilo - protipravnost vznemirjanja - dvojček - izvrševanje solastninske pravice - solastnina vmesne nosilne stene - skupna lastnina - upravljanje s stvarjo - rušitev objekta - soglasje solastnika - poseg v solastninsko pravico - materialno procesno vodstvo
Rušitev objekta ni posel, ki bi bil potreben za obratovanje oziroma vzdrževanje nepremičnine, za doseganje njenega namena (tretji odstavek 67. člena SPZ), zato je skladno s petim odstavkom 67. člena SPZ za takšne posle potrebno soglasje vseh solastnikov stvari. Takšnega soglasja tožena stranka ni imela. Že zato njen poseg pomeni prekomeren poseg v solastninsko pravico tožeče stranke na skupni steni in je tožeča stranka na podlagi 99. člena SPZ v zvezi s 100. členom SPZ upravičena do sodnega varstva.
ZZK-1 člen 120, 146, 229. ZPP člen 108. ZNP člen 42.
zemljiškoknjižni postopek - nepopolna vloga
Pravila o nepopolnih vlogah so v ZZK-1 posebej urejena, zato ni mogoče uporabiti določb drugih postopkovnih zakonov, na katere se sklicuje pritožnica. Po izrecni določbi 146. člena ZZK-1 se v zemljiškoknjižnem postopku pravila o nepopolnih vlogah ne uporabljajo. Zemljiškoknjižno sodišče ne poziva predlagateljev na dopolnitev vlog, temveč obravnava predlog, kakršen je vložen.
Izjave, od katerih so odvisna procesna dejanja sodišč in drugih organov v kazenskem postopku, so nepreklicne. Zlasti to velja za izjave zasebnih tožilcev in oškodovancev kot tožilcev, ki jih zakon, različno od državnih tožilcev, k pregonu ne zavezuje, ampak se zanj odločajo po lastni volji. Razlogi, motivi in nagibi za oblikovanje takšne volje so nepomembni, kot je nepomembno, zakaj je bila nato posamezna izjava spremenjena ali umaknjena. Bistveno je, da ni bila izsiljena (11. člen ZKP).
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 402, 402/3. URS člen 22, 23.
zahteva za izločitev sodnika
Pri čemer se je strinjalo s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje podobnost predmeta odločitve v obravnavani zadevi s predmetom odločitve v zadevi X K 17558/2019, v kateri je okrožna sodnica I.S. nekajkrat sodelovala ter se o tem predmetu, čeprav v drugem kontekstu, tudi izrekla. Dejstvo je namreč, da izvrševanje kazni zapora v eni kazenski zadevi ter izvrševanje pripora v drugi kazenski zadevi ne moreta potekati sočasno in da je treba vedeti, kaj ima prednost pred čim. Ker vlagatelj v zahtevi za odločitev o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe z dne 30. 4. 2020 zatrjuje prednost izvrševanja kazni zapora pred izvrševanjem pripora, le to pa je bilo kot argument pri odreditvi in podaljševanju pripora vlagatelju v drugi kazenski zadevi zavrnjeno, podobnosti predmetov odločitve ali bolje njihovega prekrivanja ni mogoče zanikati.
ZPIZ-2 člen 133, 159.. ZPIZ-1 člen 228, 228/2.. ZDavP člen 98, 98/2.. Sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2000) člen 6, 11.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov - zavarovalna doba
Ob bistveno pravilni dejanski ugotovitvi sodišča, da so bili prispevki za obdobje od 8. 6. 1994 do 31. 1. 1997 zaradi zastaranja neizterljivi in zato odpisani, kar ima po 133. členu ZPIZ-2 za posledico, da se navedeno obdobje ne more šteti v zavarovalno dobo ter upoštevati pri odmeri starostne pokojnine, pritožba ne more biti uspešna.
ZDR-1 člen 13, 13/2.. ZPP člen 31, 481.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - faktično delovno razmerje - delovni spor - gospodarski spor - delo po pogodbah civilnega prava
Pritožba zmotno prikazuje, kot da gre za spor v zvezi z izvajanjem civilnih pogodb, sklenjenih med tožnico kot zastopnico in toženko kot naročnico. Če bi tožnica uveljavljala določene zahtevke, temelječe na teh pogodbah, bi res šlo za civilni oziroma gospodarski spor, vendar pa je tožnica vložila tožbo zoper toženko kot domnevnega delodajalca zaradi uveljavljanja faktičnega delovnega razmerja, kljub sklenjeni civilni pogodbi.
ZZK-1 člen 33, 33/1, 34, 142, 142/1, 142/1-1.. SPZ člen 23.. OZ-UPB1 člen 75.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pooblastilo v izvirniku - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel imetnika stvarne pravice na nepremičnini in zanj je predpisana posebna obličnost: pisna oblika z overjenim podpisom izstavitelja (23. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Enaka obličnost se zahteva tudi za pooblastilo za izstavitev takega dovolila (34. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 in 75. člen OZ). ZZK-1 pa ne vsebuje izrecne zahteve po predložitvi pooblastila v izvirniku. Če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen prepis izvirnika pooblastila, ki je overjen skladno s pravili ZN, ki torej vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v izvirnik,to zadošča. Na ta način overjen prepis listine ima pravni učinek javne listine.
Ker pritožba ni vsebovala navedbe, zoper katero sodbo oziroma sklep se vlaga, to pomeni, da je bila nepopolna in jo je sodišče zato utemeljeno zavrglo.
dolg zapuščine - odgovornost za dolgove zapuščine - pogrebni stroški
Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, so odgovorni dediči tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo tudi pogrebni stroški. To sicer niso obveznosti, ki bi nastale zapustniku, ampak so obveznosti, ki so nastale dedičem zaradi zapustnikove smrti, vendar prav zato, ker so njegovi dediči. Odgovornosti za dolgove zapuščine ZD ne ureja, v pravni teoriji in sodni praksi pa velja stališče, da zanjo veljajo določbe o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Tudi za dolgove zapuščine torej dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja oziroma, če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Glede na navedeno mora sodišče pri presoji odgovornosti dedičev za (preostale) zapustnikove dolgove upoštevati tudi nastale pogrebne stroške na enak način kot bi upoštevalo že opravljena poplačila drugih zapustnikov dolgov. Upoštevati je treba namen take ureditve, ki je v tem, da se izključi možnost, da bi bil dedič zaradi tega, ker je dedič, iz razlogov, na katere ni imel vpliva, v slabšem položaju, kot bi bil, če ne bi dedoval.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 84. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 1.
vročanje v tujino - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - pravična denarna odškodnina - odškodnina za strah - znižanje odškodnine
Po določilu 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP sodišče tožencu, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, pa živi v tujini in se vročitev ni mogla opraviti, postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zato za stranke lahko nastale škodljive posledice.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina - nemožnost uporabe - nesorazmernost - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastne stvari - uporabnina
Sodišče je pri odločitvi izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage 198. člena OZ. Ne drži pritožbeni očitek, da po sodni praksi uporabnine ni mogoče določiti, dokler nepremičnina ni razdružena, saj velja nasprotno. Ob podanih pogojih izključenosti iz uporabe je dolžnost solastnika, da ostalim solastnikom za nesorazmerno uporabo solastnega dela plača ustrezno odmeno.
Sodišče prve stopnje je tudi sicer o stroških postopka odločalo v skladu z določbo 155. člena ZPP in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera tožnici priznalo potrebne stroške. Tako je pravilno pripravljalno vlogo, v kateri je tožnica posredovala pripombe na izvedensko mnenje in modificirala tožbeni zahtevek, štelo za potrebno in ji priznalo 225 točk. Ne glede na to, da se je tožnica strinjala z izvedenskim mnenjem, si je z modifikacijo tožbenega zahtevka zagotovila varstvo svojih pravic. Od postavljenega tožbenega zahtevka je namreč odvisen uspeh stranke v pravdi. V obravnavanem primeru pa to pomeni, da je izpolnjen tudi zahtevani učinek v konkretnem postopku.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - taksna oprostitev - insolventnost
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. V tem pogledu zakon ne določa nobene izjeme, zato zatrjevana trajna insolventnost prvega tožnika ni relevantna. Prvega tožnika ni mogoče oprostiti plačila takse za pritožbo, ki znaša 33,00 EUR.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZPP člen 7, 252, 252/2, 254, 339, 339/1.
povračilo stroškov prehrane med delom - izvedensko mnenje - razlike med izvedenskimi mnenji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke o bistveni kršitvi določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP), ker sodišče zaradi napačnega postopanja ni odpravilo bistvenih razlik med izvedenskima mnenjema - z novim zaslišanjem istih izvedencev in podrejeno ponovitvijo dokazov z istimi ali drugimi izvedenci. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.