izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
V skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, zato gre za pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa. Ta se je že izrekla, da gre pri navedeni določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 za izjemo od pravila, ki jo je treba, tako kot vse izjeme, razlagati restriktivno.
Bistvo pravice do zagovora oziroma pravice do izjave v postopku je, da se pred odločitvijo sliši tudi glas prizadete strani in da ta lahko z zagovorom oziroma izjavo vpliva na odločitev odločevalca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki jih je navedel toženec, niso takšne, da bi toženca v resnici odvezale obveznosti, da tožnico pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani z očitanimi kršitvami in ji omogoči zagovor. Ravno v primeru, ko je bilo med strankama v postopku nesporno, da je tožnica ves čas svoje zaposlitve pri tožencu svoje delo opravljala na svojem domu in nikoli v prostorih toženca, potem ko so bili prostori toženca drugje in ne več v skupnem domu strank, bi torej toženec v zvezi z očitkom hujše kršitve - neopravičenega izostanka z dela, tožnici vsekakor moral dati možnost zagovora.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - majhno sodišče
Ob okoliščini, da se kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na glavnih obravnavah in da se z njo družijo na uradnih dogodkih, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrajno sodišče v A majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 343a, 343a/1.
zamudni sklep - motenje posesti - razširitev tožbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev vloge - nevložitev odgovora na tožbo - opozorilo na pravne posledice - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nadomestni sklep - odprava bistvene kršitve postopka
Tožencu sta bili tožba in razširitev tožbe pravilno vročeni v odgovor. Bistveno je, da je bil toženec že ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo sodišče izdalo odločbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (zamudni sklep), če na tožbo ne bo odgovoril v roku 8 dni. Ob vročitvi razširitve tožbe prvo sodišče zato ni bilo dolžno znova opozarjati toženca, da bo izdalo odločbo, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi v razširjenem delu, če na razširitev tožbe ne bo odgovoril v 8 dneh.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - nagrada za pritožbo
Stranka je res na poziv sodišča prve stopnje priglasila pravdne stroške tako, kot je sodišče prve stopnje odmerilo v izpodbijanem delu sklepa (primerjaj priglasitev na list. št. 23 in obrazložitev). Vendar je v odgovoru na tožbo priglasila 600 točk, DDV in 2 % za odgovor na tožbo. Takšna priglasitev, ki je bila dana do konca postopka na prvi stopnji, je pravočasna, zato jo je treba upoštevati.
ZZZDR člen 12, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 106, 106/3, 106/4, 130. ZPP člen 365, 365-3, 416.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - potrditev sporazuma - dokazilo o svetovalnem razgovoru - predložitev dokazila - fikcija umika predloga - zakonska podlaga
Ker sta se starša že sporazumela o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini, zaradi česar sta tudi predlagala, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep, ni zakonske podlage, da bi morala predlagatelja k sporazumu predložiti dokazilo o svetovalnem razgovoru.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037439
ZDR člen 156.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 8.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Tožnica je na proste dni opravljala podporne naloge kot pomoč dežurnemu, poleg tega se je vsak dan, torej tudi na prosti dan, udeležila obveznega sestanka. V zvezi s tem je tožnica podala zadostno trditveno podlago na prvem naroku za glavno obravnavo, torej pravočasno, pri čemer že iz dejstva, da je bil sestanek obvezen in da ga je sklical tožničin nadrejeni izhaja, da je predstavljal nalogo, ki je posegla v tožničino pravico do tedenskega počitka. Da je bil sestanek le "neformalno podajanje konkretnih zadolžitev za naslednji dan" oziroma da se je zahtevalo le "golo in kratko informacijo", so pritožbene navedbe, ki nimajo podlage v ugotovljenih dejstvih.
Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenih nalogah, ki jih je tožnica na proste dni opravljala in ki so ji bile odrejene, utemeljeno v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek.
sprememba tožbe - nova tožba - samostojna tožba - posebna pritožba
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo že odločeno o toženčevem spremenjenem tožbenem predlogu. Če sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem prvotno postavljenega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Toženec in tožnik imata možnost, da v primeru, ko sprememba tožbe ni dovoljena, vložita novo tožbo. Te odločitve namesto njiju ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo (tako, da spremembo tožbe obravnava kot samostojno tožbo).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 49.. ZPIZ-2 člen 18.
izvedensko mnenje - nagrada
Sodišče je sodnemu izvedencu skladno z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo nagrado za študij spisa v višini 153,00 EUR (37. člen Pravilnika), za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 230,00 EUR (40. člen Pravilnika) in za pisno izdelavo odgovorov na pripombe tožene stranke 102,00 EUR (40. člen Pravilnika) ter materialne stroške v višini 15,00 EUR (49. člen Pravilnika), tako da nagrada in stroški znašajo skupaj 500,00 EUR.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - datum - podpis
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je urejeno v 81. členu ZDR-1. Drugi odstavek 81. člena ZDR-1 določa, da je sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ničen. Bistvena sestavina sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je datum prenehanja delovnega razmerja.
Za presojo, ali je tožniku delovno razmerje pri tožencu zakonito prenehalo na podlagi sporazuma oziroma ali je ta sporazum veljaven (veljavno sklenjen - ali ga je tožnik s takšno vsebino sklenil), ni bistveno le, ali je podpis na sporazumu tožnikov (kar je edino presojalo sodišče prve stopnje), ampak tudi, kdaj je bil sporazum sklenjen in na kateri datum je bilo dogovorjeno prenehanje delovnega razmerja.
izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost - zmožnost razsojanja - grožnja in sila - imenovanje novega izvedenca - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca.
Dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se tožnica ne more sklicevati na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo dokaznemu predlogu toženk.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - plačilo za posredovanje - splošni pogoji - prevzem izpolnitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokaz
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, vendar pa se v konkretnih primerih lahko izkaže, da dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Tako je lahko na primer listinski dokaz v razmerju do izpovedb strank in/ali prič deloma zanesljivejši.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Predlagatelj je na poziv sodišča odgovoril, vendar znova z nerazumljivo vlogo, saj iz nje ne izhaja, kaj želi od sodišča doseči. Odločitev prvostopnega sodišča, da takšno vlogo in popravo zavrže, je glede na navedeno skladna s četrtim odstavkom 108. člena ZPP.
preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - psihično stanje - občutek ogroženosti - strah
Zatrjevani negativni občutki (strah), ki jih doživlja predlagateljica ob srečevanju na obravnavah ter poziv nasprotnega udeleženca za izročitev ključev skupnega stanovanja ne predstavlja takega ravnanja, ki bi bilo opredeljeno kot nasilje v družini po določilih ZPND. Nasprotni udeleženec ima vso pravico po sodni poti urejati skupno premoženje, ki ga ima s predlagateljico. Če se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji in ne želi izpovedovati v njegovi prisotnosti, bo zato poskrbljeno v konkretnem sodnem postopku, ne predstavlja pa to utemeljenega razloga za podaljševanje izrečenih ukrepov po ZPND.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - trditveno in dokazno breme
Eventuelno prepričanje sodišča, da odpovedi iz razloga nesposobnosti ni potrebno obravnavati po vsebini, ker je sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi že iz razloga, da tožena stranka ni konkretizirala obdolžitve, kar pa je ena od zakonskih zahtev, v okviru pravice do zagovora, ne odvezuje sodišča obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožena stranka želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem. Poleg tega pa ni nepomembno, da tožnik niti ni trdil, da mu tožena stranka zagovora ni omogočila oziroma, da se ni mogel ustrezno zagovarjati, ker tožena stranka v obdolžitvi ni navedla konkretnega ravnanja tožnika, s katerim se tožniku očita nesposobnost.
Pritožbeno sodišče se ne strinja z materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je razlog nesposobnosti v pisni obdolžitvi vsebinsko prazen in zato tožnik, na podlagi take obdolžitve, ni mogel vedeti, katerih del in nalog ne opravlja v skladu s pričakovanimi delovnimi rezultati oziroma pravočasno, strokovno in kvalitetno. Iz zakonske opredelitve izhaja povezava med nedoseganjem pričakovanih delovnih rezultatov in nestrokovnim in nekvalitetnim delom, kar pa ne pomeni, da bi moral delodajalec že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda iz razloga nesposobnosti izrecno opredeliti in utemeljiti, da je bilo ugotovljeno nedoseganje rezultatov posledica nepravočasnega in nestrokovnega ali nekvalitetnega dela. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je delavec tisti, ki lahko zatrjuje, da nedoseganje rezultatov ni posledica navedenih okoliščin, temveč drugih dejstev oziroma upravičenih razlogov in ob takšnem zatrjevanju preide dokazno breme za redno odpoved na stran delodajalca.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/1, 164/3, 166, 247, 247/2.. ZDR-1 člen 130, 130/2, 151.. Evropska socialna listina (1995) člen 2.. ZDR člen 150, 150/3.
regres za prehrano - nočno delo
V skladu s sedmim odstavkom 2. člena Evropske socialne listine (spremenjene) – MESL morajo države pogodbenice delavcem, ki delajo ponoči, zagotavljati posebne ugodnosti. Po tretjem odstavku 150. člena ZDR (oziroma sedaj veljavnem 151. členu ZDR-1) mora delodajalec zagotoviti nočnim delavcem ustrezno prehrano med delom. Že ZDR-1 upošteva dejstvo, da si delavec ponoči težko priskrbi malico, zato delodajalcu nalaga, da delavcu omogoči ustrezno prehrano med delom. Skladno s šestim odstavkom 106.a člena ZVNDN pa je javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu, priznan dodatek za prehrano v odstotkih glede na višino, ki se je znižala z uveljavitvijo 166. člena ZUJF od 31. 5. 2012 dalje. Po tem datumu je tožnik upravičen do manjšega zneska iz naslova povračila stroškov prehrane za nočno delo, s čimer je zadoščeno tudi namenu ZUJF, to je zmanjšanju izdatkov proračunov. Navedeno pomeni, da se tudi po 31. 5. 2012 uporablja šesti odstavek 106. a člena ZVNDN in da je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim vprašanjem ter na tej podlagi sprejeta odločitev. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, ki se zavzema za nasprotno stališče in za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Tretji odstavek 925. člena OZ določa, da se, če zavarovalnica v 8 dneh ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena. Navedena določba predstavlja izjemo od splošnega pravila iz 30. člena OZ, po katerem molk naslovnika (razen v dveh posebej določenih primerih) ne pomeni, da sprejema ponudbo.
Ker pogodbeno določilo ni bilo sporno, bi ga sodišče moralo uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 82. člena OZ), in sicer, da je zavarovalna pogodba sklenjena, če zavarovalnica (tožeča stranka) v 8 dnevnem roku od prispetja ponudbe k zavarovalnici, le te ne odkloni.
Ker toženec ni izpolnil pogodbeno dogovorjene obveznosti, to je plačila zavarovalnih premij (921. člen OZ), jih je dolžan plačati z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00036793
KZ-1 člen 57, 57/3, 61, 62, 62/2. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - obročno plačilo obveznosti - zamuda s plačilom posameznega obroka - postopek za preklic pogojne obsodbe - objektivne in subjektivne okoliščine
V določbi 61. člena KZ-1, ko sodišče obsojencu podaljša rok za izpolnitev oziroma plačilo obveznosti, ki je v izpodbijani sodbi določena v mesečnih obrokih, ni podlage za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bo pogojno obsodbo preklicalo že zaradi zamude s plačilom mesečnega obroka.
Sodišče prve stopnje mora ob vsakokratni neizpolnitvi v določenem roku, skladno z določbo 506. člena ZKP, izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe
ZDR-1 člen 137, 137/2, 137/9, 148, 148/6, 202.. OZ člen 347, 347/1.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela - zakonske zamudne obresti - zastaralni rok
Bistvena zahteva tožnic je, da so, ker imajo delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičene do nadomestila plače za vse praznike. Tožnice bi bile tako izenačene z delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času in ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa v skladu z določbo devetega odstavka 137. člena ZDR-1 navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bile tožnice na praznične dni, za katere jim je prisodilo nadomestila plače, razporejene na delo in bi morale na ta dan delati, pa zaradi praznikov niso delale, posledično pa ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, pri čemer je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela pa so po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti delavcev). Zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožnice na letni ravni opravile več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj na te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo treba delavcem, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadomestila plače za praznik.
postopek za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - preizkusna doba - prestajanje zaporne kazni - pogojni odpust
V skladu z določbo četrtega odstavka 59. člena KZ-1 se v preizkusno dobo, določeno s pogojno obsodbo za prejšnje kaznivo dejanje, brez dvoma ne šteje zgolj čas prestajanja kazni zapora. Že jezikovna razlaga določb prvega odstavka 86. člena in 88. člena KZ-1 daje podlago za zaključek, da pogojni odpust ni oblika prestajanja kazni zapora, saj se kazen zapora prestaja v zavodih za prestajanje kazni zapora, pri pogojnem odpustu pa se obsojenca s prestajanja kazni odpusti, k tosmernemu zaključku pa pritožbeno sodišče napotuje tudi namen določbe četrtega odstavka 59. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je zato v preizkusno dobo neutemeljeno vštelo tudi čas pogojnega odpusta, na katerem se je nahajala obsojenka.