Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 49.. ZPIZ-2 člen 18.
izvedensko mnenje - nagrada
Sodišče je sodnemu izvedencu skladno z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo nagrado za študij spisa v višini 153,00 EUR (37. člen Pravilnika), za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 230,00 EUR (40. člen Pravilnika) in za pisno izdelavo odgovorov na pripombe tožene stranke 102,00 EUR (40. člen Pravilnika) ter materialne stroške v višini 15,00 EUR (49. člen Pravilnika), tako da nagrada in stroški znašajo skupaj 500,00 EUR.
gospodarski spor majhne vrednosti - procesnopravno relevantna dejstva - nesporno ugotovljena dejstva - sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva umika pritožbe - pravnomočnost sklepa - ponovna pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica z obravnavano pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da se je tožena stranka zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 pritožila, da je bila s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo in da kljub temu, da je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse, le-te ni plačala. Prav tako v pritožbi ne navaja, da je zoper izdani plačilni nalog ugovarjala, niti da je zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da je sodišče prve stopnje njenemu ugovoru ali predlogu ugodilo. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno se zaključek sodišča prve stopnje, oprt na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izkaže kot pravilen.
Skladno z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba zoper isto sodbo, ki jo je pritožnica skupaj s pritožbo zoper zadevni sklep ponovno podala 17. 2. 2020, nedovoljena, poleg tega pa je vložena po preteku pritožbenega roka zoper sodbo, ki jo je tožena stranka prejela 4. 9. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.
postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo
V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženec navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalni vlogi lahko toženec nato odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). To pomeni, da toženec na naroku za glavno obravnavo ne more navajati dejstev in predlagati dokazov. Neodločilne so zato pritožbene navedbe toženca, da je na naroku podal navedbe o povrnitvi stroškov za izgradnjo optičnega omrežja s strani tožeče stranke.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - plačilo za posredovanje - splošni pogoji - prevzem izpolnitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokaz
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, vendar pa se v konkretnih primerih lahko izkaže, da dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Tako je lahko na primer listinski dokaz v razmerju do izpovedb strank in/ali prič deloma zanesljivejši.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037439
ZDR člen 156.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 8.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Tožnica je na proste dni opravljala podporne naloge kot pomoč dežurnemu, poleg tega se je vsak dan, torej tudi na prosti dan, udeležila obveznega sestanka. V zvezi s tem je tožnica podala zadostno trditveno podlago na prvem naroku za glavno obravnavo, torej pravočasno, pri čemer že iz dejstva, da je bil sestanek obvezen in da ga je sklical tožničin nadrejeni izhaja, da je predstavljal nalogo, ki je posegla v tožničino pravico do tedenskega počitka. Da je bil sestanek le "neformalno podajanje konkretnih zadolžitev za naslednji dan" oziroma da se je zahtevalo le "golo in kratko informacijo", so pritožbene navedbe, ki nimajo podlage v ugotovljenih dejstvih.
Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenih nalogah, ki jih je tožnica na proste dni opravljala in ki so ji bile odrejene, utemeljeno v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek.
sprememba tožbe - nova tožba - samostojna tožba - posebna pritožba
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo že odločeno o toženčevem spremenjenem tožbenem predlogu. Če sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem prvotno postavljenega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Toženec in tožnik imata možnost, da v primeru, ko sprememba tožbe ni dovoljena, vložita novo tožbo. Te odločitve namesto njiju ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo (tako, da spremembo tožbe obravnava kot samostojno tožbo).
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - datum - podpis
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je urejeno v 81. členu ZDR-1. Drugi odstavek 81. člena ZDR-1 določa, da je sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ničen. Bistvena sestavina sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je datum prenehanja delovnega razmerja.
Za presojo, ali je tožniku delovno razmerje pri tožencu zakonito prenehalo na podlagi sporazuma oziroma ali je ta sporazum veljaven (veljavno sklenjen - ali ga je tožnik s takšno vsebino sklenil), ni bistveno le, ali je podpis na sporazumu tožnikov (kar je edino presojalo sodišče prve stopnje), ampak tudi, kdaj je bil sporazum sklenjen in na kateri datum je bilo dogovorjeno prenehanje delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00035932
URS člen 14, 14/2, 22, 23, 33, 60. ZASP člen 81, 156. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 53. OZ člen 193, 336, 336/1. ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-5.
avtorski honorar - nadomestilo za uporabo glasbe - retransmisija glasbenih del v TV programih - določitev tarife za uporabo avtorskih del - višina nadomestila - pristojnost sodišča - pravica do sodnega varstva - pravna praznina - običajni honorar - pravna varnost - neenaka obravnava zavezancev za plačilo nadomestila - neupravičena uporaba - obogatitveni zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zakonske zamudne obresti - nastanek zamude - sodna praksa - načelo pravne enakosti - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - prekoračitev trditvene podlage
Pritožbeno izpodbijanje načina določitve običajnega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del ni utemeljeno, saj se je Vrhovno sodišče RS oprlo na Pravilnik Zavoda AIPA o delitvi nadomestil zaradi uporabe analogije pri urejanju podobnih primerov in v izogib arbitrarnosti, pri tem pa je upoštevalo tudi pogodbeno dogovorjeno razmerje med avdiovizualnimi in glasbenimi deli v Memorandumu.
Ustaljena sodna praksa je zavzela stališče, da je licenčna analogija v primeru kabelske retransmisije glasbe v radijskih programih uporabljiva, ker se v primeru radijskih programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo.
V primeru terjatve z obogatitveno pravno naravo je s prehodom koristi opredeljen trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek. Čeprav je višina nadomestila obračunana na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje.
ZPP člen 80, 82, 82/2, 82/2-1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 48, 48/2.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - začasni zastopnik - procesna sposobnost - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Sodišče je lahko uporabilo mnenje, ki ga je izvedenec podal v drugem postopku, ker je ocenilo, da lahko le tako pravočasno zavaruje korist prvega nasprotnega udeleženca, ki zaradi težav v duševnem zdravju ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in interese (drugi odstavek 48. člena v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1, ki se v postopkih, ki potekajo po ZPND, smiselno uporablja).
sprememba stikov - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - časovna omejenost ukrepa - varstvo koristi otroka - spremenjene okoliščine - sum spolne zlorabe - izvrševanje stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom
Kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice je treba do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine.
Pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – je ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - nagrada za pritožbo
Stranka je res na poziv sodišča prve stopnje priglasila pravdne stroške tako, kot je sodišče prve stopnje odmerilo v izpodbijanem delu sklepa (primerjaj priglasitev na list. št. 23 in obrazložitev). Vendar je v odgovoru na tožbo priglasila 600 točk, DDV in 2 % za odgovor na tožbo. Takšna priglasitev, ki je bila dana do konca postopka na prvi stopnji, je pravočasna, zato jo je treba upoštevati.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, ne v celoti niti delno, zato je v tem obsegu pritožba neutemeljena. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je treba pri odločanju o predlogu za obročno odplačevanje plačila sodne takse v primerih, ko sicer pogoji za oprostitev plačila sodne takse (v celoti ali delno) niso izpolnjeni, upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti toženca za takojšnje plačilo sodne takse.
izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost - zmožnost razsojanja - grožnja in sila - imenovanje novega izvedenca - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca.
Dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se tožnica ne more sklicevati na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo dokaznemu predlogu toženk.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Predlagatelj je na poziv sodišča odgovoril, vendar znova z nerazumljivo vlogo, saj iz nje ne izhaja, kaj želi od sodišča doseči. Odločitev prvostopnega sodišča, da takšno vlogo in popravo zavrže, je glede na navedeno skladna s četrtim odstavkom 108. člena ZPP.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/1, 164/3, 166, 247, 247/2.. ZDR-1 člen 130, 130/2, 151.. Evropska socialna listina (1995) člen 2.. ZDR člen 150, 150/3.
regres za prehrano - nočno delo
V skladu s sedmim odstavkom 2. člena Evropske socialne listine (spremenjene) – MESL morajo države pogodbenice delavcem, ki delajo ponoči, zagotavljati posebne ugodnosti. Po tretjem odstavku 150. člena ZDR (oziroma sedaj veljavnem 151. členu ZDR-1) mora delodajalec zagotoviti nočnim delavcem ustrezno prehrano med delom. Že ZDR-1 upošteva dejstvo, da si delavec ponoči težko priskrbi malico, zato delodajalcu nalaga, da delavcu omogoči ustrezno prehrano med delom. Skladno s šestim odstavkom 106.a člena ZVNDN pa je javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu, priznan dodatek za prehrano v odstotkih glede na višino, ki se je znižala z uveljavitvijo 166. člena ZUJF od 31. 5. 2012 dalje. Po tem datumu je tožnik upravičen do manjšega zneska iz naslova povračila stroškov prehrane za nočno delo, s čimer je zadoščeno tudi namenu ZUJF, to je zmanjšanju izdatkov proračunov. Navedeno pomeni, da se tudi po 31. 5. 2012 uporablja šesti odstavek 106. a člena ZVNDN in da je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim vprašanjem ter na tej podlagi sprejeta odločitev. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, ki se zavzema za nasprotno stališče in za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici tudi dejansko izplačevala plačo, dogovorjeno s pogodbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica pri plači ni bila prikrajšana.
sklep o nadaljevanju postopka - prekinitev postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - predhodno vprašanje - procesni sklep - vsebinska odločitev - pravnomočna odločitev o lastninski pravici - premoženje, ki spada v zapuščino
Od odločitve, ali 1/2 sporne nepremičnine spada v zapuščino in s tem odločitve o solastništvu toženke na sporni nepremičnini, je bila odvisna rešitev predmetne zadeve (predhodno vprašanje za odločitev o obravnavanem zahtevku).
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - upravičeni razlogi za preložitev naroka - pristop na narok
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je imela tožena stranka zadosti časa, da bi od prejema odgovora sodišča 6. 1. 2020 do naroka 14. 1. 2020 lahko pridobila drugega pooblaščenca oziroma substituta. Prav tako tožena stranka ni navedla nobenega razloga zakaj na narok ni mogla pristopiti sama po direktorju. Zadeva se nanaša, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na plačilo dveh računov, s katerima je tožeča stranka kot prodajalec zaračunala toženi stranki kot kupcu kupnino za naročeno in dobavljeno blago, na plačilo zakonskih zamudnih obresti ter na povrnitev izvršilnih ter pravdnih stroškov. Gre za zadevo, ki ni posebej zahtevna tako v dejanskem kot v pravnem pogledu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta tožnik in sodelavec spornega dne delovala usklajeno in organizirano ter sta v skrivanje palet vložila veliko časa in truda in nepooblaščeno in na nedovoljen način obe paleti z bronom odpeljala iz skladišča za bron in ju skrbno skrila na neobičajno mesto med druge podobne palete. S tem sta izkazala svoj prilastitven namen in hkrati onemogočila toženi stranki razpolaganja s paletami. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik storil očitano ravnanje z namenom (kasnejše) odtujitve brona toženi stranki in da ni šlo zgolj za zatrjevano potegavščino.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim ravnanjem huje kršil določilo 11. člena pogodbe o zaposlitvi ter določbe 33. člena, 34. člena in 37. člena ZDR-1, v skladu s katerimi je bil dolžan vestno opravljati delo, upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter se vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela
Bistvena zahteva tožnic je, da so, ker imajo delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičene do nadomestila plače za vse praznike. Tožnice bi bile tako izenačene z delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času in ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa v skladu z določbo devetega odstavka 137. člena ZDR-1 nadomestilo plače za praznik pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bile tožnice na praznične dni, za katere jim je prisodilo nadomestila plače, razporejene na delo in bi morale na ta dan delati, pa zaradi praznikov niso delale, posledično pa ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, pri čemer je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, določena manjša odstopanja od letne oziroma predvidene mesečne razporeditve dela pa so po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti delavcev). V obravnavani zadevi zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožnice na letni ravni opravile več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj na te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo treba delavcem, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadomestila plače za praznik.