OZ-UPB1 člen 103, 250, 251, 251/1, 318,350, 350/2.
pobotanje pred pravdo - neupravičena obogatitev - pogodbena kazen - informativni dokaz - sprejem izpolnitve - odškodnina zaradi odpovedi pogodbe - zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov - pobotni ugovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - odstop od pogodbe zaradi kršitve
Res pravdni stranki v pogodbi nista posebej dogovorili možnosti, da od pogodbe odstopi tožeča stranka, vendar to ne pomeni, da odstop ni mogoč že po splošnih predpisih. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, enake vrednosti dajatev, dolžnostjo izpolnitve obveznosti in prepovedjo povzročanja škode. Če ena stranka svojih obveznosti po pogodbi ne izpolni ali jih izpolnjuje z napako, lahko druga stranka zahteva najprej (pravilno) izpolnitev obveznosti, nato pa lahko od pogodbe tudi odstopi.
Glede na dogovorjeno količino prevozov je tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena stranka omogočila izvedbo teh prevozov in da bo lahko učinkovito uporabila tovornjake in voznike, ki jih je imela na razpolago. Če se je nakladalni in razkladalni čas podaljševal iz razlogov na strani tožene stranke ali če zaradi premalo kamene moke ni bilo mogoče opraviti dogovorjeno število prevozov, tožeča tega ni bila dolžna trpeti.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - pravni standard - ravnanje stečajnega dolžnika - premoženjski položaj - življenjski slog - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prikrivanje premoženja - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovori dolžnika
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev življenjsko logično in prepričljivo sklepalo, da bi dolžnik tekom stečajnega postopka lahko prejemal višje prihodke oziroma bi lahko izkazal premoženje v večji vrednosti, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba pri presoji dolžnikovega premoženjskega položaja po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP upoštevati tudi dolžnikov življenjski slog in ravnanje iz katerega izhaja, da dolžnik svoje premoženjsko stanje prikazuje na način, ki kaže na izogibanje, da bi v največji možni meri poplačal upnike. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik v obravnavanem primeru ni ravnal vestno in pošteno. Odpust obveznosti v obravnavanem primeru ne bi bil v skladu z namenom odpusta obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037715
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 340, 340/4, 364, 364/7, 371, 371/2, 372, 372/1, 392, 392/1, 429. URS člen 25.
nasilje v družini - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - posebni sklep - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - kolizija pravic - test sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - razveljavitev kazenske sodbe
Z opisanim postopanjem je sodišče prve stopnje kršilo četrti odstavek 340. člena v zvezi s 429. členom ZKP, ki določa, da pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba, pri čemer poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog stranke za izločitev. V skladu s citirano določbo je sodišče prve stopnje v takem primeru zavezano k izdaji posebnega pisnega sklepa in zato ne zadošča zgolj navedba odločitve o predlogu za izločitev dokazov v zapisniku o glavni obravnavi. V primeru kolizije dveh pravic, do katere je očitno prišlo v obravnavanem primeru, je namreč bistvenega pomena uporabiti test sorazmernosti in tehtati med obdolženčevo pravico do zasebnosti na eni strani in pravico oškodovanke do nedotakljivosti njene telesne in duševne celovitosti na drugi strani (kot je na to opozoril že državni tožilec), pri čemer pa razlogi o tem sodijo v obrazloženo sodno odločbo.
odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - očitno nesorazmerje - posebne okoliščine - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - razlogi za odločitev - plačilo sodne takse - plačilo predujma - nagrada za pregled spisa - priprave na glavno obravnavo
Temeljno merilo, ki ureja vprašanje, katera stranka nosi stroške pravdnega postopka, je merilo uspeha stranke v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi, se uporablja tudi, če stranka deloma uspe. Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče praviloma glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki oziroma, če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev.
Višji pravdni stroški, ki jih je imela tožeča stranka zaradi plačila sodne takse in celotnega predujma za stroške izvedenca, ne predstavljajo razumnega in življenjsko sprejemljivega razloga za odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povzročitev prometne nesreče - regres zavarovalnice - krivdna odškodninska odgovornost - prištevnost - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka - stanje prehodne nerazsodnosti - mešano naključje - odgovornost za mešano naključje - prepovedane droge - materialna resnica
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je toženec v stanje akutne psihoze spravil z jemanjem marihuane, se ne more ekskulpirati po drugem odstavku 136. člena OZ. Da je jemanje marihuane lahko zdravju nevarno in je zato prepovedano, je splošno znano dejstvo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - poplačilo upnika - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - načelo hitrosti postopka
Upnik ima v drugem odstavku 138. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZIZ posebno pravico do poplačila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Ta pravica je izraz njegovega priviligiranega položaja v izvršbi in načela hitrosti postopka. Vendar zaradi te posebne pravice ne more biti dolžnik prikrajšan za pravico do izjave in pravnega sredstva, to je vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, in do meritorne odločitve sodišča o tem. Zato je sodišče prve stopnje zmotno razlogovalo, da je ugovor dopustno vložiti le do zaključka izvršbe, da mu ni več mogoče priznati pravnega interesa in da ne more doseči ugodnejše odločitve kot je ustavitev postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
pripor - utemeljen sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja v obtožnici izhaja očitek o uporabi sile zoper oškodovanca (ne glede na to, da se sam tega ne spominja) pritožbeno sodišče v pravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja pod I. točko obtožnice, vsaj za potrebe odločanja o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, nima pomislekov.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nepristransko sojenje - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036070
ZPP člen 214, 214/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/3, 24/3-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 253/2, 380, 380/2.
evropski plačilni nalog - pogodba o finančnem leasingu - opcija odkupa - predmet leasinga - nepremičnina - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošteni pogodbeni pogoji - potrošnik - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poslovna odškodninska obveznost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe o leasingu - tržna vrednost predmeta leasinga - nadomestna obveznost - pozitivni pogodbeni interes - izpolnitveni interes - ekonomski interes - obrok leasinga - premoženjska škoda - kavza pravnega posla - sodba presenečenja - priznana dejstva - pogodbena kazen - polna odškodnina
Pogodbeni pogoj je nepošten, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Po stališču SEU je pri presoji o obstoju znatnega neravnotežja v škodo potrošnika relevantna primerjava potrošnikovega položaja po pogodbi s položajem, ki bi ga imel na podlagi veljavnega nacionalnega prava, in ob upoštevanju sredstev, ki jih ima po nacionalnem pravu za dosego prenehanja uporabe nedovoljenih pogojev. Pomembne so okoliščine, ki so mogle vplivati na kasnejše izvajanje pogodbe in ki bi jih ponudnik lahko poznal ob sklenitvi pogodbe. Pri tem je treba upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke o možnih spremembah menjalnih tečajev. SEU je tudi že izreklo, da pogodbena določba, po kateri je kreditojemalec dolžan anuiteto vrniti v protivrednosti domače valute, breme tečajnega tveganja prenaša nanj. V nasprotju z zahtevo dobre vere je tako neravnotežje tedaj, ko bi ponudnik storitve, ki bi s potrošnikom lojalno in pravično posloval, lahko razumno pričakoval, da potrošnik zadevnega pogoja ne bi sprejel.
Pogodbi zvesta stranka ne more hkrati uveljavljati pravice do polne odškodnine (odškodnine za celoten obseg škode) in pravice do zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni. Ker se pravici izključujeta (če uveljavi eno, ne more hkrati uveljavljati tudi druge), obeh pravic (zahtevkov) ne more kumulirati (seštevati). Če pa ji je zaradi zamude ali neizpolnitve nastala škoda, ki presega znesek zamudnih obresti ali pogodbene kazni za zamudo ali za neizpolnitev, lahko (poleg zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni za zamudo ali neizpolnitev) zahteva tudi razliko do polne odškodnine (drugi odstavek 380. člena oziroma drugi odstavek 253. člena OZ).
pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice - veriga listin
Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej biti predložene in izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov. Takšno verigo listin bi moral v predlogu zatrjevati in jo z listinami izkazati tudi predlagatelj v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
razpolagalno upravičenje odsvojitelja - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - protipravno ravnanje - dobroverni posestnik nepremične stvari
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, da v ravnanju tožene stranke ni najti elementov protipravnosti. Pravilno je ugotovilo, da je toženka kot zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine v okviru razpolagalnega upravičenja, ki ji ga daje lastninska pravica na nepremičnini, prenesla lastninsko pravico na sporni nepremičnin na tretji osebi s prodajno pogodbo in da torej v njenem ravnanju ni najti protipravnega ravnanja.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba - pretekla raba zemljišča - javna površina - grajeno javno dobro - javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Velja domneva, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po (pred)tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče. Rešitev po ZVEtL-1 je namenjena čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imen pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa in tako izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - slabo zdravstveno stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Slabo zdravstveno stanje tožene stranke v času vročitve tožbe lahko predstavljalo zgolj morebiten razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa utemeljenega pritožbenega razloga.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - izvršba na premične stvari
Ker je tretja dolžnica v vlogi zatrjevala razloge, da bi moral biti osebni avtomobil VW izvzet iz izvršbe, pa bi morala te razloge, ker je bil navedeni predmet že individualiziran v sklepu o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe, uveljavljati že v ugovoru, je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno obravnavalo kot predlog za izvzetje stvari iz izvršbe in ga je utemeljeno kot prepoznega zavrglo, saj tretja dolžnica v predlogu ni navajala, da bi razlogi za izvzetje iz izvršbe nastopili po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zaključilo, da je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Zmotno pa je presodilo, da ni podan pogoj takojšnje izvršbe, zato posledično zmotno ni presojalo trditev v predlogu za odlog izvršbe, da so dolžniki v predmetni izvršbi že izgubili eno stanovanje, ki je bilo v lasti prvega dolžnika in druge dolžnice, predmetno stanovanje pa je edino stanovanje tretje dolžnice, ki ji zagotavlja pravico do lastnine in osnovno eksistenco, s katerimi so dolžniki utemeljevali nadaljnje pogoje za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - izključitveni razlog
Že sodišče prve stopnje pri materialno pravni presoji zadeve pravilno izhaja 3. odstavka 3. člena ZUTD, ki določa, da je cilj zakona tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z denarnimi nadomestili po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Pravico do denarnega nadomestila je mogoče priznati v primeru brezposelnosti iz 1. alineje 58. člena pod pogoji iz 3. odstavka 3. člena ter ob izpolnitvi predpisanega minimalnega obdobja zavarovanja iz 59. člena ZUTD.
Kljub izpolnjevanju navedenih pogojev pa zavarovana oseba pravice do nadomestila za brezposelnost ne more pridobiti, če je podan odklonitveni razlog iz 63. člena ZUTD. Razlogi so določeni taksativno in med njih ni uvrščena prodaja enoosebne gospodarske družbe. Določbe 63. člena ZUTD zato ni mogoče pravilno razlagati niti uporabljati na način, kot se zavzema tožena stranka. Da bi torej že sama prodaja enoosebne gospodarske družbe v 100 % lasti hkrati pomenila prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje nalog direktorice po lastni volji oz. krivdi.
Po določbi tretjega odstavka 42. člena ZGD-1 odškodninske terjatve družbe iz naslova kršitve konkurence zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca. Objektivni zastaralni rok pa je pet let. Za ta zahtevek ima družbenik v tem postopku sicer procesno legitimacijo, nima pa stvarne. Slednjo ima le družba. Zato se zastaranje presoja glede na družbo, ne pa glede na družbenika. Zastaralni rok je res kratek, vendar je Vrhovno sodišče RS v odločbi III Ips 21/2006 že pojasnilo, kakšen je namen in kakšni so razlogi za tako kratek rok. Ko družba enkrat za kršitev izve, mora z vidika zagotavljanja pravne varnosti in varstva pravice do svobodne gospodarske pobude, takoj odreagirati. Rok treh mesecev je zadosten, da družba pridobi potrebne podatke za vložitev tožbe. Prav zato, ker družba težko izve za kršitev, posebej še, če konkurenčno prepoved krši družbenik, ki je hkrati zakoniti zastopnik družbe, pa je določen dovolj dolg objektivni zastaralni rok, ki je enak zastaralnim rokom za odškodninske terjatve po 263. členu ZGD-1.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - nesorazmernost dajatve - pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev - darilni namen - ničnostni razlogi
Element tveganosti (aleatornosti) je razlog, zaradi katerega pogodbe o preužitku ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev. Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi prišla v poštev v res izjemnih primerih, ko se npr. stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen. Za tak primer v obravnavani zadevi ni šlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00038696
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161. ZNP-1 člen 98.
ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med otrokom in starši - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - obseg stikov - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - starost otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - dokazni standard verjetnosti - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - izvedenec klinične psihologije - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - dejansko stanje v času izdaje odločbe - neenotna sodna praksa
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifični pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. CSD opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
Namen postopka z začasno odredbo ni natančno ugotavljanje optimalnega načina stikovanja. V postopku z izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi drugačnega standarda kot pri odločanju o končni odločbi, torej na podlagi verjetnosti, zato so neutemeljeni očitki, da bi sodišče lahko izdalo začasno odredbo šele po izdelavi mnenja izvedenca klinične psihologije.