Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.
Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - stvarna pristojnost - stvarno pristojen organ za odločanje o prekrških - hitri postopek o prekršku - kršitev načela ne bis in idem - obdolžilni predlog - odločitev sodišča
Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da je bil stvarno nepristojen za izvedbo hitrega postopka, postopal pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.b člena ZP-1, ko je po uradni dolžnosti podal pristojnemu okrajnemu sodišču predlog za odpravo ali spremembo odločbe (plačilnega naloga); po odločitvi sodišča pa je pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.č člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču. Zaradi pravilnega postopanja prekrškovnega organa in sodišča so tako neutemeljene in v nasprotju z določili ZP-1 pritožbene navedbe, da predlagatelj ne bi smel vložiti obdolžilnega predloga za navedeni prekršek, prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem.
URS člen 22.. ZIZ člen 41, 41/2, 41/2-4, 61, 61/2.
standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - enakost orožij - pravica do enakega varstva pravic
Če se z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Standard obrazloženosti pa je pravilno presojati v oziru na posebnosti postopka z verodostojno listino. Ta je kot postopek s plačilnim nalogom namenjen pridobitvi izvršilnega naslova v položaju, ko med strankama ni spora o uveljavljani obveznosti, kar pa ni primer v obravnavani zadevi.
Že navedena trditev o zanikanju njegove vloge kot dolžnika je pravno odločilna in zadošča, da je dolžnikov ugovor obrazložen. Kot pravilno navaja dolžnik v ugovoru, je trditveno in dokazno breme o obstoju obveznosti na upniku, zanikanje obstoja obveznosti pa kot negativnega dejstva dolžniku ni treba dokazovati. Tudi ni šlo za povsem posplošeno zanikanje, ampak sklicevanje na pravno razmejitev njegove vloge kot zakonitega zastopnika drugega pravnega subjekta in njegovega položaja kot fizične osebe.
Dolžnik je kot dopolnilni ugovorni razlog še navedel, da upnikove trditve o temelju obveznosti ne zadoščajo, da bi se upnikova terjatev lahko preverila. Ta izjava ni ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, ampak dolžnik v okoliščinah, ko upnik ne razkrije dejanske podlage uveljavljane terjatve, zatrjuje, da terjatve ne more preveriti. Čeprav se je navedeno stališče oblikovalo v sodni praksi pred zadnjo spremembo ZIZ, ki se nanaša na opredelitev temelja zahtevka v predlogu za izvršbo (četrta alineja drugega 41. člena ZIZ), je uravnoteženost položajev strank v ugovorni fazi lahko presojana še vedno z navedenega vidika, le da nekoliko strožje.
Kot izhaja iz obširnih navedb v upnikovi pritožbi in priloženih listin, je obveznost del kompleksnega pravnega razmerja, pravzaprav več povezanih poslov, kjer je dolžnik nastopal v dveh vlogah in pri več poslih v razmerju, opredeljenem z okvirno pogodbo.
Ne da bi se sodišče druge stopnje podrobneje spustilo v vsebinsko presojo teh obsežnih upnikovih pritožbenih navedb in pritožbi priloženih listin, je očitno, da je za učinkovito obrambo dolžnikovih interesov pomembno, da se seznani s celotnim navedenim ozadjem utemeljevanja zahtevka. Pričakovanje glede skrbnega ravnanja dolžnika pri podaji obrazložitve ugovora je v pojasnjenih okoliščinah nizko in zadošča, da tožbenemu zahtevku nasprotuje tudi z izjavo nevednosti. Še posebej glede na izjemno kratek ugovorni rok.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
V postopku je bilo izkazano, da tožnik svoje odsotnosti v spornem obdobju ni sporočil oziroma tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, čeprav bi to moral in mogel storiti in niso obstajale ne subjektivne ne objektivne okoliščine, ki bi preprečevale poročanje delodajalcu o razlogu odsotnosti.
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici tudi dejansko izplačevala plačo, dogovorjeno s pogodbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica pri plači ni bila prikrajšana.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - odstranitev premičnih stvari - opustitev rabe - evakuacijske poti - trditvena podlaga - nevarnost težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka težko popravljive škode - neugodne posledice izdaje začasne odredbe
Sodišču ni bilo treba opraviti presoje, ali bi bilo mogoče odpraviti posledice izdane začasne odredbe kasneje, če bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, glede na to, da pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetni nastanek težko nadomestljive škode, s strani tožnika ni bil izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037828
ZPP člen 7, 154, 154/1, 157, 180, 180/3, 212, 214, 285, 313, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. ZUP člen 281, 300. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. OZ člen 378.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - odgovor na tožbo - fikcija priznanja dejstev - stvarna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - nerazumljive navedbe - materialno procesno vodstvo - korekturna dolžnost sodišča - dejanska in pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na trditveno podlago - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - odprava upravne odločbe - napotitev na pravdo - načelo prirejenosti postopkov - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - zapadlost zahtevka - povod za tožbo - odsotnost iz pisarne - plačilo komunalnega prispevka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odločanje o utemeljenosti zahtevka - nesklepčna tožba - zamudna sodba
Korektivna dolžnost sodišča v obliki materialnega procesnega vodstva nastopi le v primeru, ko stranka kljub vsej svoji ustrezni skrbnosti spregleda kakšen pomemben dejanski ali pravni vidik zadeve, kar bi lahko vodilo k sodbi presenečenja. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno temu, da bi sodišče namesto stranke oblikovalo trditve.
Dejstvo, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, ni sankcionirano s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka (razen v sporu majhne vrednosti), temveč zgolj s fikcijo, da priznava dejanske navedbe tožeče stranke v tožbi. Zato je v kontumacijskem postopku po 318. členu ZPP tudi ob odsotnosti odgovora na tožbo naloga sodišča, da preveri, ali je glede na ta dejstva zahtevek utemeljen po materialnem pravu, ali je torej sklepčen. Če ugotovi, da zahtevek ni sklepčen, mora postopati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP.
dejansko stanje - dokazna ocena - sočasnost izpolnitve pogodbe - ugovor ogroženosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev dvojne are
Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni; zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je torej upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in rezultat dokazne ocene prepričljivo in življenjsko utemeljilo. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe in nasprotje v razlogih sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Glede na navedeno očitek o kršitvi načela neodvisnosti in nepristranskosti, ki ga je tudi sicer tožeča stranka v pritožbi uveljavljala zgolj pavšalno, saj ni konkretizirala v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo navedeni načeli, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče dodaja, da zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje ne more biti razlog za kršitev navedenih načel.
OZ člen 254.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 125.
pogodbena kazen - kolektivna pogodba dejavnosti
V 247. členu OZ je glede pogodbene kazni določeno, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Taka klasična pogodbena kazen je kot izraz avtonomije strank stvar dvostranskega dogovora med strankama v medsebojni pogodbi, skladno s prakso Vrhovnega sodišča tudi v pogodbi o zaposlitvi. Stranki se torej lahko dogovorita za to, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti ali zamude z izpolnitvijo obvezo plačilo pogodbene kazni in za njeno višino. Pri pogodbeni kazni iz 125. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa pa ne gre za ta pravni institut, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je to pogodbena kazen sui generis. Odločilna je pravna narava določb normativnega dela kolektivne pogodbe, ki zavezuje njene naslovnike na enak način kot zakon ali drug splošni pravni akt. Stranki pogodbe o zaposlitvi (delavec in delodajalec) nista isti kot so stranke kolektivne pogodbe (delodajalci oziroma delodajalske organizacije na eni strani in reprezentativni sindikati na drugi strani), zato ni utemeljeno zavzemanje tožene stranke za uporabo institutov OZ, ki se nanašajo na pogodbeno kazen kot institut obligacijskega prava, v predmetni zadevi.
Od obdolženca, specialnega povratnika namreč ni mogoče pričakovati, da bo upošteval navodila za izvrševanje hišnega pripora oziroma ne bo kršil režima hišnega pripora, tudi zato, ker je pri hišnem priporu nemogoč celodnevni nadzor nad obdolžencem, katerih ravnanja so docela nepredvidljiva.
Zahteva po lastnoročnem podpisu vloge z namenom pravne varnosti skuša doseči zagotovitev izvirnosti vloge in izključitev tveganja, da ta v resnici ni delo avtorja, torej tistega, ki je vlogo na sodišče vložil. Funkcija podpisa vloge je torej avtorizacija. Dejstvo, da na vlogi ni izvirnega podpisa, temveč le fotokopija tega, še ne dokazuje, da vloge ni podpisal vlagatelj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036443
KZ-1 člen 56, 300, 300/1. ZKP člen 369, 369/4, 372, 372-6.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - preizkus kazenske sankcije - nova dejstva - kršitev kazenskega zakona - odločba o vštetju pripora
Predobravnavni narok, izjavljanje obdolženca o krivdi in okoliščinah v zvezi s kazensko sankcijo.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je obsojenec šele v pritožbenem postopku poravnal dolg do oškodovanke, ki ga je povzročil s kaznivim dejanjem, ni novo dejstvo, zaradi katerega bi bila mogoča obnova postopka in izrek oprostilne sodbe ali obsodbe po milejšem kazenskem zakonu. Razlog za obnovo postopka ni okoliščina, da je storilec kaznivega dejanja poravnal svojo civilnopravno obveznost do oškodovanca iz naslova premoženjskopravnega zahtevka. Gre za okoliščino, ki bi bila upoštevana v postopku za preklic pogojne obsodbe in bi lahko dosegla drugačno odločitev - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe, ni pa okoliščina, ki bi dopuščala obnovo postopka.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 54/1, 89, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Nezakonita sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (zaradi odsotnosti zakonitega razloga za njeno sklenitev, kar je v nasprotju z določbo 5. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1) sama po sebi ne predstavlja graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja.
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 200, 200/4, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 221d/7. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nastanek terjatve - pravni temelj terjatve - konkretizacija navedb - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave
Posodobljeni seznam terjatev, ki ga je predložil dolžnik ni sestavljen skladno s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP, po katerem mora za vsako terjatev poleg višine terjatve vsebovati tudi pravni temelj njenega nastanka. Dolžnik pa je pri terjatvah, navedenih v posodobljenem seznamu kot pravni temelj nastanka terjatev navajal le: pogodba, pravnomočna sodba, naročilo, regres. Tako skopa opredelitev pravnega temelja nastanka terjatev ne omogoča njihove identifikacije. Ta je še posebej pomembna glede na pravne učinke potrjene poenostavljene prisilne poravnave. Potrjena poenostavljena prisilna poravnava namreč po četrtem odstavku 221.b člena ZFPPIPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev.
Ker predloženi posodobljeni seznam terjatev ni vseboval podatkov o pravnem temelju nastanka terjatev (konkretno opredeljenih pogodb, opredelitve konkretnih pravnomočnih sodb, konkretnih naročil in na katero obdobje naj bi se nanašal regres), ki bi omogočali identifikacijo terjatev, je bilo prvostopenjsko sodišče skladno s sedmim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP dolžno dolžnika pozvati k dopolnitvi posodobljenega seznama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037573
ZFPPIPP člen 42, 43, 44, 442, 442/1, 442/1-1, 442/1-2. ZIZ člen 270.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost poslovodje - izbris pravne osebe iz registra - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
442. člen ZFPPIPP nudi dodatne možnosti za uveljavljanje terjatev upnikov in delavcev, ki so jih imeli zoper izbrisano pravno osebo zoper poslovodstvo in člane nadzora, če se po izbrisu pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije izkaže, da je pravna oseba ob prenehanju imela obveznosti, kar pomeni, da bi morala že pred izbrisom opraviti finančno prestrukturiranje ali predlagati začetek stečajnega postopka.
Možnost uveljavljanja odškodninske terjatve zoper poslovodstvo po 442. členu ZFPPIPP ne izključuje drugih odškodninskih terjatev zoper poslovodstvo, tudi ne terjatve na povračilo škode, ki jo je družbi (in ne neposredno njenim upnikom) povzročil poslovodja in je pripadala družbi, po njenem izbrisu pa premoženju izbrisane pravne osebe.
Odškodninska terjatev, ki jo želi s predlagano začasno odredbo zavarovati upnik, ni identična odškodninski terjatvi, katere izterjavo omogoča 442. člen ZFPPIPP, saj gre za različna škodljiva protipravna ravnanja in pravno varstvo različnih oškodovancev.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - zamuda roka
Subjektivni rok za podajo izpodbijane izredne odpovedi je pričel teči najkasneje 28. 4. 2017, ko je bila tožena stranka tudi po lastnem zapisu v odpovedi seznanjena z vsemi utemeljeno očitanimi kršitvami, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 14. 6. 2017, pa je bila zato podana po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in je nezakonita.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v drug kraj ni redna pot na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru njegove spremembe v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeni kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na navedeno delovišče za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. X Ips 387/2011, zavzelo stališče, da je službena pot le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.