vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - ustavna odločba
Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Ips 148/2018 z dne 19. 2. 2019 revizijski postopek glede plačila stroškov izobraževanja prekinilo ter na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da mora pripadnik stalne sestave, ki enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi pred iztekom 10 let, ministrstvu vrniti sorazmeren del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega usposabljanja. Vrhovno sodišče RS je menilo, da je ta določba v neskladju s 14. (enakost pred zakonom) in 49. (svoboda dela) členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s 4. členom Ustave RS. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-82/2017-14 z dne 9. 4. 2020 odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo RS.
Po drugem odstavku 93. člena ZObr lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega izobraževanja, če je pogodbo odpovedal pred potekom desetih let. V konkretnem primeru je toženi stranki prenehalo delovno razmerje zaradi pravnomočne kazenske sodbe. Toženi stranki je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov.
KZ-1 člen 135, 135/1. KZ člen 145, 145/1. URS člen 34. ZKP člen 372, 372-1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - občutek ogroženosti oškodovanca - ogrozitveno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - pravica do osebne varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - kršitev kazenskega zakona
Prepovedana posledica kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B je abstraktna ogrozitev varnosti. Zato za izvršitev kaznivega dejanja zadostuje, da storilec z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja izrazi resno grožnjo proti oškodovancu. Zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti ustrahovanje oziroma vznemirjenje in ni potrebno, da bi se oškodovanec zaradi tega dejansko počutil ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti če bi se, bi šlo z vidika zavarovane dobrine osebne varnosti že za poškodbeno kaznivo dejanje in ne več za ogrozitveno kaznivo dejanje. Izvršitev kaznivega dejanja v temeljni obliki je zato po noveli KZ-1B dokončana že, ko storilec v razmerju do oškodovanca izrazi resno grožnjo in se oškodovanec z njo seznani, ni pa več nujno, da se oškodovanec zato počuti ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki ni omenjen. Posledično ni potrebno, da bi opis kaznivega dejanja vseboval opis takšne posledice.
začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje prijavljene terjatve - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - napotitev upnika na pravdo - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - prenehanje terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - možnost izboljšanja pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Tožeča stranka si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja, saj so vtoževane terjatve do tožene stranke prenehale in je s sodbo, izdano v tem pravdnem postopku, tudi če bi bilo njeni pritožbi ugodeno, zoper toženo stranko ne bi mogla več uveljaviti. Tožeča stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo, ker pa je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, je pritožba nedovoljena.
zamudna sodba - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Ker se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), pritožbene navedbe, da sodba temelji na neresničnih izjavah delavcev, niso upoštevne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041316
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/5, 220, 220/1. ZKP člen 16, 17, 18, 18/1, 35, 35/1, 42, 42/5, 364, 371, 371/1, 371/1-5, 371/2, 394, 394/1. URS člen 22, 29.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - denarna kazen - kaznivo dejanje zatajitve - oprostitev obtožbe - ovadba kot predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje predloga za delegacijo - zloraba pravic v postopku - delna ugoditev pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba kazenske sankcije
Ovadba, ki jo poda posameznik oziroma oškodovanec, mora vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev in ime domnevnega storilca, če je ovaditelju znan. Izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon, je predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec. Na policiji in kasneje sodišču je, da iz takšnega opisa izlušči tista pravno relevantna dejstva, ki obsegajo bistvo določene inkriminacije (ali več njih). Drugače povedano, sodišče je tisto, ki na podlagi oškodovančeve prijave ugotovi človekovo voljno ravnanje (storitev, opustitev), ki ga je mogoče subsumirati pod bit kakšne inkriminacije kot enega od elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče v točki 25 razlogov izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da je B.P. dne 7. 4. 2016 podal prijavo tudi za obravnavano kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, zaradi česar obdolženec ni bil spoznan za krivega za drugo kaznivo dejanje, kot ga zajema predlog za pregon. Ker se krivdorek izpodbijane sodbe (in tudi s to sodbo spremenjen krivdorek) nanaša na isti historični dogodek kot pravočasen predlog za pregon in ker je B.P. dejanja naznanil kot "lastnik" podjetja, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo glasbenih aparatov (prvi odstavek zapisnika o sprejemu ustne ovadbe), uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Neutemeljeno je sklicevanje na neverodostojnost tožnika, ker je v postopku na delovnem inšpektoratu navedel napačne podatke glede že plačanega regresa. To za odločitev v obravnavanem sporu ni bistveno. V obravnavani zadevi je tožnik izkazal, da regresa za letni dopust ni prejel. Toženec pa ni dokazal, da je tožniku regrese za sporno obdobje dejansko izplačal (215. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno v pretežni meri ugodilo tožnikovemu zahtevku.
zakonito dedovanje - bremena zapuščine - pogrebni stroški in stroški spomenika - terjatev dediča - izjava o priznanju zahtevka - vsebina sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju
Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da se pritožnik pritožuje samo zoper točko III izreka izpodbijanega sklepa, zato sta točki I in II izreka sklepa postali pravnomočni. Ob tem sodišče druge stopnje posebej opozarja, da vsebino sklepa o dedovanju predpisuje določba drugega odstavka 214. člena ZD. V skladu s to določbo naj sodišče prve stopnje v bodoče oblikuje izreke sklepov o dedovanju. Tudi glede izvedbe zapuščinske obravnave naj sodišče v bodoče upošteva določbo 205. člena ZD.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035443
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-2, 143, 143/1, 143/5, 143/6, 143/7. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 13.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum
Zaključek, da je bilo osumljenkino mnenje v postopku, ki se je na VDT vodil na zahtevo prosilca po ZDIJZ, zmotno, ter okoliščina, da naj bi takšno mnenje osumljenka posredovala po tem, ko so bili v zvezi s kazensko ovadbo Kt/0000/2016 izločeni nedovoljeni dokazi, upoštevaje, da je bilo mnenje podano v zvezi z možnimi škodljivimi posledicami razkritja kazenskih ovadb za kazenski postopek in ne v zvezi s posledicami razkritja določenih osebnih podatkov B. B., pri čemer se mnenje osumljenke sploh ni nanašalo na kazensko ovadbo Kt/0000/16, v kateri so se občutljivi osebni podatki nahajali, ugotovitve o obstoju potrebne stopnje verjetnosti storitve kaznivega dejanja s strani osumljenke ne podpirata v zadostni meri.
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da razpoložljivo dokazno gradivo izkazuje, da osumljenka v času podaje predmetnega mnenja v postopku po ZDIJZ ni bila pristojna oseba po 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. O vloženi zahtevi za opravo preiskave v skladu z določbo 169. člena ZKP odloča preiskovalni sodnik oziroma v primeru njegovega nestrinjanja zunajobravnavni senat. Dejstvo, da je C. C. kot odgovorna oseba po ZDIJZ za mnenje zaprosil osumljenko in ne sodišča, ter dejstvo, da je osumljenka mnenje tudi podala, na jasno vsebino določb uredbe in ZKP ne moreta vplivati.
Navedba okoliščin, ki se nanašajo na opredelitev osumljenkine funkcije v smislu 2. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (državna tožilka), ter okoliščin, ki opredeljujejo njeno ravnanje (podaja mnenja v postopku odločanja VDT o zahtevi za posredovanje kazenskih ovadb zoper B. B. po ZDIJZ), glede na izostanek zapisa vsebine 13. člena uredbe v pomanjkljivi, vendar še sprejemljivi meri konkretizirajo zakonski znak zlorabe uradnega položaja s strani uradne osebe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00036046
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/12, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - način izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - predkaznovanost - specialni povratnik
V pritožbi zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 lahko sodišče, če je obdolžencu izrečena kazen zapora do petih let, odredi, da jo prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, pri čemer po določbi dvanajstega odstavka 86. člena KZ-1 o tem odloča na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedeno zakonsko ureditvijo. Zagovornik namreč v pritožbi ne navaja ničesar, s čemer bi utemeljil ne le v pritožbi zatrjevano zmotno uporabo določbe 86. člena KZ-1, temveč tudi napačno presojo okoliščin, ki so bile za sodišče prve stopnje odločilne pri odločanju o tem, da zavrne predlog za prestajanje kazni zapora obdolženca v odprtem oddelku.
Pritožbena namigovanja na dvom v verodostojnost in nepristranskost izvedenskega mnenja ne morejo biti predmet presoje v zvezi z izpodbijanim sklepom, saj v okviru odločanja o obstoju pogojev za nadaljnje izvrševanje ukrepa prepovedi približevanja sodišče ne ocenjuje posameznih dokazov. Ocenjevanje verodostojnosti dokazov je namreč v pristojnosti razpravljajočega senata v okviru glavne obravnave.
delna sodba na podlagi pripoznave - zavrženje pritožbe - pravni interes
Za odločitev o pritožbi je ključno to, da ni podan tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe, saj je tožniku izpodbijana odločitev v korist. Zato se pritožba na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP zavrže.
KZ-1 člen 300, 300/1, 300/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/2. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
pravica do obrambe - izvedensko mnenje - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je s spremembo opisa dejanja bila odpravljena le bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo je uveljavljala zagovornica obdolženca v pritožbi zoper prvi sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil obdolžencu izrečen enak varnostni ukrep, kot s tokrat izpodbijanim sklepom, pri čemer ni bil predlog za izrek varnostnega ukrepa spremenjen v pritožnikovo škodo. Predlog namreč ni bil spremenjen glede pravne presoje dejanja, nanaša se še vedno na isti historični dogodek, kriminalna količina, kar zadeva zakonske znake obdolžencu očitanega dejanja, pa se ni spremenila njemu v škodo. Očitek, povezan z grožnjo materi, ne sodi med zakonske znake kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 300. člena KZ-1, zato v opisu ni relevanten, ostale v opis vnešene spremembe pa predstavljajo le konkretizacijo okoliščin, povezanih z navedbo, da je policist B. B. opravljal preventivne naloge v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj in prekrškov v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - rok za ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker je toženka zatrjevala drugačno finančno in premoženjsko stanje, kot izhaja iz zadnje objavljenega letnega poročila, bi morala zatrjevati in dokazati, da premoženja oziroma terjatev, kot izhajajo iz javno objavljenih podatkov, nima, da terjatev ne bo dobila plačanih oziroma da terjatev in premoženja ne more unovčiti, niti da tega ne more storiti pravočasno – tj. v petnajstdnevnem roku za plačilo sodne takse. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno presodilo, da toženka ni podala nobenih konkretnih trditev in dokazov, da iz letnega poročila razvidna sredstva niso unovčljiva oziroma da niso unovčljiva pravočasno, s tem pa svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni zmogla.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi po zpnd - žrtve nasilja - povzročitelj nasilja v družini - ogroženost v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - psihično nasilje - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - načelo sorazmernosti - človekovo dostojanstvo - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - pravica do stikov otroka s starši
Namen ukrepov sodišča določenih v 19. členu ZPND ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, zato ne bo relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč ali predstavlja takšno nasilje, da je državni poseg v družinsko skupnost utemeljen. Ker gre za posege v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti, ki implicitno izhaja tudi iz določbe 5. člena ZPND. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Načelo sorazmernosti kot eno temeljnih načel ZPND zavezuje tudi sodišče, da ustrezno zaščiti žrtve, poleg tega pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
ukinitev delovnega mesta - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Pri presoji poslovnega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga (takšno je stališče sodne prakse, npr. v odločbah VSRS VIII Ips 205/2014, VIII Ips 132/2013 in VIII Ips 268/2017). Navidezen odpovedni razlog ne more biti niti resen niti utemeljen, odpoved iz takega razloga pa je nezakonita. Izpeljava formalnega postopka reorganizacije, katere vzrok niso objektivne poslovne potrebe, pač pa izključitev določene osebe iz drugih (subjektivnih) razlogov, predstavlja zlorabo zakonskega odpovednega razloga, ki ima za posledico nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (stališče v sklepu Vrhovnega sodišča RS, VIII Ips 251/2015).
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 122, 122/1. ZKP člen 358, 358 - 1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - silobran
S tem, ko je sodišče prve stopnje prišlo do pravilnega dokaznega zaključka, da je v silobranu ravnal obdolženi D. P, kaj takega več ni moglo dognati za obdolženega Z. A., saj silobran zoper silobran ni dovoljen.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 403. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa se pritožnikov pravni položaj ne more izboljšati, ravno nasprotno. Začetek postopka odpusta obveznosti je prvi pogoj, da pride do odpusta obveznosti, kar je bil namen pritožnikovega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti in namen, ki ga smiselno kot laik zasleduje tudi v pritožbi.
predlog za vpis lastninske pravice - sklep o vpisu - izrek sklepa - procesna kršitev - sestavine odločbe
Predlagatelj je v ugovoru pravilno opozarjal, da sklep sodniške pomočnice ne vsebuje izreka, temveč zgolj obrazložitev. Njena odločitev torej ni ustrezno oblikovana in izražena. Zaradi tega gre za navidezen sklep o vpisu, za sklep, ki ga ni mogoče izvršiti in ki ne more postati materialno pravnomočen. Ta kršitev je ostala v ugovornem postopku prezrta, nanjo pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036809
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4. ZKP člen 277, 278.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavestno delovanje - protipravna prilastitev - prilastitveni namen
Natančno branje tenorja obtožbe prepriča v utemeljenost pritožbenih navedb, da opis vsebuje vse potrebne bistvene znake obdolžencema očitanega kaznivega dejanja. Iz opisa namreč določno izhaja, da sta si obdolženca skupaj, torej z zavestnim sodelovanjem pri izvršitvi protipravno prilastila denar, ki jima je bil zaupan v zvezi z zaposlitvijo v družbi .... in pri opravljanju gospodarske dejavnosti med izvrševanjem pogodbe med obema gospodarskima družba, to je med gospodarsko družbo ... in gospodarsko družbo .... Oba obdolženca sta bila namreč direktorja (in družbenika) družbe ...., kar izhaja tudi iz opisa in v nadaljevanju še, da sta imela oba tudi vsa pravno veljavna pooblastila razpolagati s premoženjem te družbe. Ob takšnih upravičenjih pa v primeru 72 -ih plačanih računov v obdobju od julija 2011 pa do junija 2012 na podlagi navedenih prejetih računov zneska v skupni višini 70.496,54 EUR nista odvedla pogodbeni stranki, temveč naj bi si ta denar prilastila. Tak opis pa je tako, kot utemeljeno navaja tudi pritožba povsem zadostno konkretiziran glede bistvenih znakov obdolžencema očitanega kaznivega dejanja. Zato se ni mogoče strinjati z zaključki v izpodbijanem sklepu, da opis ne vsebuje podatkov o višini prilaščenih zneskov in časovnem obdobju prilastitve. Prav tako pa ni mogoče soglašati z zaključki v izpodbijanem sklepu v delu, da tudi odsotnost dejstev in okoliščin v tenorju obtožbe ne omogoča sklepanja o prilastitvenemu namenu obdolžencev, kot fizičnih oseb, kar naj bi po prepričanju prvega sodišča pomenilo pomanjkljivo konkretizacijo do te mere, da takšen opis ne predstavlja kaznivega dejanja , ki se obdolžencema očita.