zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - zahteva za dopolnitev ali popravo vloge - določen tožbeni zahtevek - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - pristojnost za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o brezplačni pravni pomoči - dokončna odločba
Odločanje o priznanju BPP res poteka v okviru okrožnega sodišča, a gre za samostojen postopek, ki se vodi po pravilih upravnega postopka, v katerem so predvidena tudi posebna pravna sredstva, ki jih lahko uporabijo udeleženci, če ne soglašajo z odločitvami upravnih organov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035691
KZ-1 člen 214.
kaznivo dejanje oderuštva - očitno nesorazmerna korist - razlogi o odločilnih dejstvih
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je podano nasprotje med odločilnimi dejstvi, ker je sodišče prve stopnje izpovedbo oškodovanca C. C. ocenilo kot prepričljivo, a mu v določenem delu ni verjelo. Če sodišče priči verjame, a v sodbi hkrati pojasni, da ji ne verjame vsega, kar je povedala, ne gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi, in tudi v primeru oškodovanca C. C. je sodišče prve stopnje obrazložilo, v katerem delu njegovo izpovedbo sprejema in v katerem delu ne.
Pritožba zagovornika obdolženke utemeljeno pogreša razloge o tem, zakaj je bila premoženjska korist nesorazmerna, pri čemer, kot pravilno navaja, zgolj dejstvo, da oškodovanec C. C. ni prejel celotne vrednosti kredita, ne more biti podlaga za očitek, da sta si obdolženca zagotovila nesorazmerno korist, in tudi glede oškodovanke D. D. utemeljeno opozarja, da ni bilo ugotovljeno, kakšna korist bi bila sorazmerna in zakaj navedeni znesek, ki bi si ga naj obdolženca zadržala, predstavlja nesorazmerno korist. Očitek, da sta si pri storitvi za uslugo, ki sta jo oškodovancema storila, zagotovila očitno nesorazmerno premoženjsko korist, pomeni, da je premoženjska korist presegala plačilo, ki se običajno da za takšno uslugo.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - onemogočanje stikov z otrokom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba pred vložitvijo predloga za predodelitev otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - sodna poravnava kot izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo, da morajo biti za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov drugemu staršu, kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD oziroma s pomočjo prisilnih izvršilnih sredstev, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je sposoben prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter da je le na ta način mogoče varovati otrokove koristi.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - tek roka - pravočasna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - razveljavitev prvostopenjskega sklepa o zavrženju tožbe - pritožbeni stroški - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Tožeča stranka je tožbo po pozivu sodišča dopolnila v postavljenem roku, zato ni bilo podlage za zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP.
V konkretnem primeru ima tožnica do toženca ne le poslovno terjatev iz kreditne pogodbe s tožencem kot podjetnikom posameznikom, ampak še terjatev do toženca kot fizične osebe na podlagi njegove poroštvu podobne zaveze. Toženec je torej dolžan plačati vtoževano terjatev na podlagi poroštvu podobnega jamstva (sporne izjave), ki ga je prevzel kot fizična oseba in na katerega ne učinkuje poenostavljena prisilna poravnava izvedena nad njim kot podjetnikom posameznikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PREBIVALIŠČE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037825
ZPP člen 154, 154/2, 180, 180/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5. ZOR člen 189, 189/2, 200. OZ člen 179, 182. ZSV člen 21, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41. ZPŠOIRSP člen 12.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - sodna praksa - višina odškodnine - možnost zaposlitve - pripravljenost za delo - izgubljeni zaslužek - cene ob izdaji sodne odločbe - denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev denarne pomoči - trditveno in dokazno breme - omejitev gibanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - stiki z otrokom - plačevanje preživnine - nepostavitev izvedenca - delni uspeh strank - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Za pravni sklep o obstoju vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter nezaposlenostjo tožnika v določenem obdobju izbrisa zadostuje, da je bil tožnik pred izbrisom pretežni del časa zaposlen in da se je zaposlil še v obdobju izbrisa, kar nedvomno kaže na njegovo pripravljenost delati.
Ker se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, s čimer se zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, je treba pri odmeri odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega zaslužka upoštevati višino povprečne mesečne neto plače na dan sojenja.
ZSPJS člen 1, 1/3, 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 5, 5/1.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače
Pritožba neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču, da mora za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) od prejšnjega napredovanja miniti polna tri leta. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS1 in tretjega odstavka 1. člena Uredbe tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela (pri delodajalcu ali po premestitvi).
motenje posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - prepis zvočnega posnetka - pravica do izjave
Določilo 35. člena SPZ določa, da se v razmerju med več posestniki iste stvari (torej soposestniki) šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. V ugotovljenih okoliščinah očitana ravnanja tožencev ne predstavljajo motilnih ravnanj, saj toženci z njimi niso spremenili ali ovirali dotedanji način izvrševanja tožnikove soposesti.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o končni odločitvi ter tega vročilo pravdnim strankam preden je tem vročilo tudi prepis zvočnega posnetka zaslišanja priče. Sodišče prve stopnje je s tem sicer kršilo določila četrtega odstavka 125a. člena ZPP, vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost odločitve o glavni stvari ni vplivala. Zaradi navedenega pritožniku tudi ni bila kršena pravica do izjave. Prepis zvočnega posnetka namreč ni dokaz, ki bi ga sodišče prve stopnje upoštevalo ob ugotavljanju pravno pomembnih dejstev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00037277
ZIKS-1 člen 24, 82.
odlog izvršitve kazni zapora
Za pritožbeno sodišče ni dvoma, da je bila obsojencu zagotovljena zadostna kontradiktornost. Kot rečeno je v vlogi z dne 5. 6. 2020 obsojenec ob jasnem odgovoru komisije, zaman pogrešal izrecno opredelitev na vprašanje nesprejemljivosti mnenja dr. B., razprava o odložitvenem razlogu s področja psihiatrije pa je zaradi poteka časa postala brezpredmetna. Dopolnitev mnenja komisije tako tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni bila potrebna, dejansko stanje je bilo na podlagi razpoložljive dokumentacije in strokovno utemeljenega mnenja komisije v zadostni meri in pravilno ugotovljeno, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje, da odložilni razlogi, niti v smislu določila 24. člena ZIKS-1, niti v smislu določila 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 niso podani. Glede na navedeno se odločitev o zavrnitvi obsojenčeve prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora izkaže kot pravilna in zakonita.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso poti na redno delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 v 31. členu določa, da je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe kraja, v skladu z določbo 49. člena ZDR-1, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela. Zato ni mogoče upoštevati stališča tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na odrejena delovišča za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
ugovor zoper sklep o izvršbi - višina terjatve - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da ni predložil odločbe Preživninskega sklada Republike Hrvaške in navedel višine nadomestila preživnine ter da zato trditev, da je upnik prejel nadomestilo preživnine v višini 24.161,37 HRK, v tem postopku ni mogoče preizkusiti, saj se obdobje prejemanja nadomestila preživnine ne prekriva z obdobjem v tem postopku izterjevane preživnine.
Pritožbeno uveljavljanje ugovora zastaranja je nedopustno, saj niti iz izpodbijanega sklepa niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi dolžnik ugovor zastaranja uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker gre za objektivno novo dejstvo, ki ga časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne zajemajo, v pritožbenem postopku zato tak ugovor ni upošteven.
ZIZ člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - časovne meje pravnomočnosti
Dolžnica se v ugovornem postopku, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, ne more več sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v fazi izdaje izvršilnega naslova.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
določitev stikov z otrokom - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - stiki v korist otroka - otrokova korist - pravica do stikov - otrokovi stiki - nepravdni postopek - izročitev otroka
Pravica do stikov z drugimi osebami je pravica otroka, o kateri sodišče odloči, če gre za osebe, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Sodišče mora torej pri sodnem odločanju o stikih najprej ugotoviti, če gre za osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, in nato, ali bi bili takšni stiki otroku v korist.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 17/3, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49, 130.. ZKolP člen 5.. ZDSS-1 člen 6.
kilometrina - službena pot - kraj opravljanja dela - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Tako ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (prim. odločba VSRS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Toženka tožniku zato z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.
Določilo, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela nanaša tudi na primere opravljanja dela na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela tudi opravljanje dela, ne more biti predmet enostranskega odločanja delodajalca, ampak je glede na 3. odstavek 9. člena ZDR-1 in 5. člena ZKolP, lahko le predmet kolektivne pogodbe, sprejete po določenem postopku. Mnenje komisije za razlago kolektivne pogodbe z dne 17. 12. 2017 oziroma ugotovitveni sklep te komisije nista razlaga, ki bi pomenila obvezen način uporabe in izvajanja določb kolektivne pogodbe ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalca iz kolektivne pogodbe po 3. odstavku 17. člena KPDŽP, prav tako pa tudi nista "priporočilo" kot strokovni predlog strankam za ureditev določenih vprašanj po 4. odstavku istega člena. Pravilno je tudi stališče, da Komisija ni pristojna za presojanje, ali je določen akt delodajalca v skladu s kolektivno pogodbo ali ni, saj je to skladno z določbo 6. člena ZDSS-1 pristojnosti delovnega sodišča.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - za odločitev relevantne okoliščine - dogovor o obročnem odplačilu - odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ugovorne navedbe dolžnice o tem, da za izterjevani znesek ni prejela možnosti odloga ali plačila na obroke, da je za vsako terjatev možen izvensodni dogovor, ki ga lahko dolžnik sklene z upnikom, in da ima zaradi sinovih dolgov še nekaj drugih obveznosti, ki jih mesečno plačuje, in jih v primeru izvršbe ne bo več mogla plačevati, ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnica morebiti lahko dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
stvarna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje bi se po presoji pritožbenega sodišča že na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine sicer lahko po 19. členu ZPP izreklo za stvarno nepristojno, a le v primeru, da bi za takšen zaključek imelo podlago v samem predlogu, saj se po uradni dolžnosti lahko izreče za stvarno nepristojno na podlagi predhodnega preizkusa "tožbe". Ker iz nobene iz predloga za izvršbo razvidne okoliščine ne izhaja, da gre za delovni spor, je ravnalo napačno, ko je o pristojnosti odločalo (le) na podlagi navedb in dokazov tožene stranke, pri čemer tožena stranka ugovora v tej smeri sploh ni podala. Z navedenim ravnanjem je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo procesno določbo iz 19. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj se je po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno na podlagi okoliščin, ki ne izhajajo iz predhodnega preizkusa tožbe (v konkretnem primeru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Hkrati je storilo še absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki s sklicevanjem na navedbe in dokaze tožene stranke, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in do katerih se tožeča stranka (ali na podlagi dopolnitve tožbe ali na podlagi poziva) ni imela niti možnosti opredeliti, odvzelo pravico do izjave.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka - tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka - vročitev odločbe - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - prepozen predlog za obnovo postopka
Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP je predvidena za primere, ko stranki sodno pisanje ni bilo vročeno in mu je bila zato odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, torej v primerih kršitve načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjavljanja. Iz podatkov spisa izhaja obstoj tega obnovitvenega razloga.
V primeru, če je vložen predlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, je tak predlog vložen pravočasno, če se vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), torej v konkretnem primeru od vročitve zamudne sodbe tožencema. Po stališču pravne teorije in sodne prakse pa zlasti v primerih, ko stranka ni prejela niti tožbe, niti sodbe, rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. V konkretni zadevi sta bila toženca že z vročitvijo zamudne sodbe seznanjena, da zoper njiju teče postopek, v katerem dotlej nista imela možnosti sodelovati.
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je začel teči že z vročitvijo zamudne sodbe, kar pomeni, da sta toženca predlog za obnovo vložila 3. 4. 2020 prepozno.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost imetnika živali - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival
Opustitev naročenih kontrolnih pregledov sicer lahko kaže na malomaren in nevesten odnos tožnika do lastnega zdravljenja, kot to ugotavlja tudi izvedenec ortopedske stroke v svojem izvedenskem mnenju, ne dokazuje pa še, kdaj bi lahko bil tožnik, če bi bil v zvezi s svojim zdravljenjem bolj skrben, seznanjen s celotnim obsegom (tudi bodoče) škode, seznanjen z vsemi okoliščinami, da bi lahko opredelil višino škode in vložil zahtevek za njeno povračilo oziroma da bi lahko bil s temi okoliščinami seznanjen že pred 5. 2. 2016. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi morala Z. S. pri skrbi za psa mladiča ravnati bolj previdno, omejiti njegovo gibanje, predvsem pa paziti, da ne bi s svojim nepredvidljivim gibanjem povzročil škodo tretjim osebam, torej se gibal nenadzorovano po stopnišču v času navzočnosti tretjih oseb. Kot skrbna imetnica razigranega pasjega mladiča, bi se morala zavedati, da se utegne pes s svojim nenadzorovanim gibanjem po prostoru ob navzočnosti tretje osebe, ki hodi po stopnicah navzdol, zapoditi za njim, zato bi morala poskrbeti za ustrezno nadzorstvo, biti pri skrbi za psa bolj pozorna, ga v tem času zapreti oz. privezati, da bi s tem preprečila njegovo prosto nekontrolirano gibanje po prostoru in s tem bi preprečila poškodovanje tožnika.