invalidnost - zdravstveno stanje - kontrolni pregled
Četudi je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem ali dejavnostjo iz 3. ali 4. odstavka 63. člena ZPIZ-2, na katera se ocenjuje invalidnosti. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnosti ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo da je potrebno invalidnost ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Zaradi opustitve trajne spremembe zdravstvenega stanja iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja v 94. členu ZPIZ-2 uzakonjen kontrolni pregled.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035365
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/8, 86/10. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - kazenska sankcija - izrek enotne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvrševanje varstvenega nadzorstva - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona
Prvostopenjsko sodišče je izreklo enotno kazen in tudi ukrep varstvenega nadzorstva, ki obsojenemu ni bil izrečen z nobeno izmed združenih sodb, zato je sodišče v postopku neprave obnove postopka prekršilo kazenski zakon.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za terjatve tožeče stranke velja triletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 357. člena OZ, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah ter tako delno ugodilo ugovoru zastaranja, in sicer za tiste terjatve tožeče stranke, ki so zapadle v plačilo pred 11.12.2014. Zmotno je stališče tožene stranke, da "mesečne terjatve" iz naslova plačila zavarovalnih premij podležejo pravilom o zastaranju periodičnih terjatev ter da bi se zato moral uporabiti enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ.
Ker je bila dinamika plačevanja obrokov premij ter višina le-teh toženi stranki popolnoma znana in določena v splošnih pogojih pogodb, kar tožena stranka ni zanikala, ne more uspeti s trditvami, da ni vedela za svojo plačilno obveznost, ker računov oziroma položnic ni prejela ter da zato ni mogla biti v plačilni zamudi in ni dolžna plačati zakonske zamudne obresti do prejema sklepa o izvršbi. Tožena stranka je navsezadnje prvih nekaj obrokov premij poravnala.
nedovoljena pritožba - sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno poučilo drugo dolžnico o šestem odstavku 189. člena ZIZ, po katerem zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, o čemer so bili prejemniki sklepa o domiku obveščeni v pravnem pouku sklepa o domiku.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 123, 123/1, 123/2. ZZUSUDJZ člen 3a, 4. ZS člen 83a.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - predhodni postopek zaradi insolventnosti - glavni postopek zaradi insolventnosti - vročanje - rok za pritožbo - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - obravnavanje prepozne pritožbe
Sklep o zavrnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 6. 3. 2020, rok za pritožbo pa je potekel 24. 3. 2020. Dolžnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto 6. 4. 2020. Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo. Ker se je v konkretnem primeru rok za pritožbo iztekel že pred 30. 3. 2020, Odredba predsednika Vrhovnega sodišča z dne 30. 3. 2020 za konkretni primer ni pomembna in se ne uporablja.
ZZUSUDJZ v zvezi s postopki, ki se vodijo po določbah ZFPPIPP določil, da sodišče ne glede na določbo tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, obravnava tudi prepozne vloge strank, če je razlog za zamudo neposredno povezan z epidemijo virusne okužbe, pri čemer mora stranka ob vložitvi prepozne vloge izkazati razlog za zamudo.
Pritožnik je napisal v pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno, da jo vlaga v roku za pritožbo. V pritožbi zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe pa ni navedel nobenega dejanskega razloga, ki bi mu zaradi epidemije onemogočil oddajo pritožbe na pošti do 24. 3. 2020. Sodišče nima v nobeni navedbi pritožnika opore za obravnavanje prepozne pritožbe v skladu z določbo 3.a člena ZZUSUDJZ.
Glede na navedeno je sklep o zavrženju prepozne pritožbe, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, pravilen.
Obe vrsti pogodb torej za nastanek obveznosti plačila zahtevata, da podjemnik oz. mandatar svojo obveznost, ki je določena s pogodbo, izpolni. Ne razlikujeta se v tem, ali je podjemnik oz. mandatar dolžan izpolniti svojo obveznost, pač pa (le) v tem, na kakšen način oz. kako podjemnik oz. mandatar svojo obveznost pravilno izpolni. Izpolniti pa jo mora v obeh primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00035481
ZPP člen 111, 111/4. ZASP člen 21, 21/1, 168. OZ člen 425, 425/2.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pobot terjatev - izvenpravdni pobot - materialne avtorske pravice - prenos materialnih avtorskih pravic - avtorsko delo - odplačnost - licenčnina - nadomestilo - uničenje avtorskega dela - odstop terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
Avtorsko delo kot stvaritev je nematerialna dobrina oziroma netelesni proizvod. Avtorsko delo sicer lahko postane blago na trgu, vendar pa to ni element, brez katerega avtorsko delo ne bi moglo obstajati. Z uničenjem sredstev za izdelavo navedenega pohištva zato tudi niso prenehala izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) dolžnice oziroma (po prenosu le-teh na podlagi licenčnih pogodb) D. d. o. o. na samem avtorskem delu.
Upniku je bilo z uničenjem sredstev za izdelavo pohištva preprečeno, da bi avtorsko delo dolžnice še naprej reproduciral v telesni obliki, ni pa zaradi tega prenehalo obstajati avtorsko delo dolžnice.
Na zapuščinski obravnavi je pritožnik podal jasno dedno izjavo, da nujnega dednega deleža oziroma prikrajšanje le-tega ne uveljavlja. Če pa meni, da je podal izjavo pod silo, grožnjo ali zvijačo, ali da je bila izjava dana v zmoti, ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 22. OZ-UPB1 člen 87, 111, 111/5, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. ZVPot člen 22, 23.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka
Odločitev sodišča prve stopnje o obstoju pojasnilne dolžnosti izhaja namreč iz pomanjkljive dokazne ocene vseh v tej smeri izvedenih dokazov, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do vseh relevantnih s strani tožnikov ponujenih dokazov v povezavi z dokazi toženke, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
sklep o izročitvi nepremičnine - dopustni pritožbeni razlog - napake pri dražbi
Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri dražbi in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Ker druga dolžnica ne izpodbija teh predpostavk, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o izročitvi nepremičnin kupcu in vknjižbi lastninske pravice nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036072
ZPP člen 8, 216. OZ člen 346, 365.
zapuščinska masa - denarna terjatev do zapuščine - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - zahteva za ločitev zapuščine - ločitev zapuščine - dokazni postopek - prosti preudarek - metodološki napotek - zastaranje - petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje se pri odločitvi pavšalno sklicuje na določbo 216. člena ZPP. Najverjetneje je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek prav iz razloga, da bi dobilo s tem boljšo oporo za prosti preudarek. Sodišče na te dokaze ni vezano in jih ni dolžno uporabiti, vendar mora pojasniti razloge, zaradi katerih dokazna ocena ne temelji na izvedenih dokazih. Tudi v primeru odločitve po prostem preudarku bi moralo sodišče navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, na kakšen način je sodišče prve stopnje ugotovilo (časovni) obseg dela, ki ga je tožnica opravila za teto. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da bo v novem sojenju potrebna presoja dejstev tudi po 216. členu ZPP, ko bo s pomočjo logike in življenjskih izkušenj ter najverjetneje tudi na podlagi izvedenih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva, ki spadajo v spodnjo premiso sodniškega silogizma.
Tožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala isto terjatev, kot jo uveljavlja v tem pravdnem postopku, predlagala pa je tudi ločitev zapuščine. Zapuščinsko sodišče je s sklepom ločilo zapuščino od premoženja dedičev v višini tožničine terjatve in tožnico napotilo na pravdo, da vloži tožbo v zvezi njeno terjatvijo. Ta ravnanja tožnice so bila povezana z zavarovanjem oziroma izterjavo ali ugotovitvijo njene terjatve, zato je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo predloga v zapuščinskem postopku oziroma z dnem, ko je tožnica uveljavljala terjatev v zapuščinskem postopku.
postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - preizkus terjatve - odločanje o preizkusu terjatev - brezpredmeten preizkus terjatev - neznatna vrednost premoženja - stečajna masa neznatne vrednosti
Na podlagi podatkov iz otvoritvenega poročila, ki ga je izdelal upravitelj sam, ne izhaja, da bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, da se preizkus terjatve v tem stečajnem postopku ne bi opravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PREVZEMI - VARSTVO KONKURENCE
VSL00035906
ZGD-1 člen 295, 295/2, 295/3, 297, 297/2, 307, 390, 392, 392-1, 395, 395/1, 395/1-2. ZSDU člen 79, 79/1. ZPre-1 člen 5, 5-2, 6, 6/4, 7, 7/1, 7/2, 7/3, 8, 12, 12/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZPOmK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 23, 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ničnost skupščinskih sklepov - ničnostni razlogi - izpodbojnost sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - načelo kavzalnosti - sestava nadzornega sveta - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravica delavcev do soupravljanja - predstavniki delavcev - delničarji - pravni interes - obrazloženost odločitve - pravica do izjave stranke - prevzem - prevzemni prag - doseganje prevzemnega praga - koncentracija - kontrola - usklajeno ravnanje - pravica do sklica skupščine - zakonito pooblastilo za sklic skupščine - predsednik uprave - člani uprave - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - prijava na skupščino - skupno zastopanje - oblikovanje volje
Namen sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe preko nadzornega sveta je, da se zagotavlja upoštevanje interesov delavcev tudi pri sprejemanju odločitev, ki jih sprejema nadzorni svet oziroma pri opravljanju nadzornih funkcij nad poslovanjem družbe. Tožniki skušajo kot delničarji s sklicevanjem na pravice drugih (delavcev) uveljaviti le svoje lastne interese delničarja in ne pravic delavcev. Z uveljavljanjem teh razlogov (pravice delavcev pri upravljanju) tožniki tako zasledujejo interes, ki je v direktnem nasprotju z razlogi samimi.
Iz ureditve sklica skupščine delniške družbe izhaja, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da se omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa delniške družbe in zato sprejem tega sklepa ne more biti oviran z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij.
Iz drugega odstavka 297. člena ZGD-1 izhaja, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le, če tako določa statut. Statut toženke navedenega pogoja ne določa. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo tako ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Navedena nepravilnost pa ne predstavlja ničnostnega razloga po 390. členu ZGD-1, temveč bi lahko šlo le za izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Za utemeljenost takega razloga mora kršitev ob upoštevanju načela kavzalnosti vplivati na veljavnost izpodbijanega sklepa.
Kršitve določb ZPre-1, ki imajo za posledico, da delničar ne more uresničevati glasovalnih pravic, predstavljajo izpodbojni razlog in ne razlog ničnosti. Delež glasovalnih pravic in s tem posledično sploh uporabo pravil po ZPre-1, predstavlja torej razmerje (ulomek) med delom (števec) in celoto (imenovalec), zato je določitev vsebine imenovalca (celote glasovalnih pravic) in števca (glasovalne pravice posameznika) za potrebe ZPre-1 posebej opredeljena in se za razliko od ZGD-1, ki vzpostavlja pravilo relativne večine, vzpostavlja pravilo absolutne večine.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - solastnina na skupnih delih - solastninska pravica
Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.
Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035250
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241/1, 241/1-4, 242, 242/1, 243. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uveljavljanje ugovorov v zvezi s postavitvijo skrbnika - izbira skrbnika - ničnost pogodbe o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - korist varovanca
Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o veljavnosti pogodbe o preužitku, ki bi se lahko tolmačila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, ni razlog za prekinitev postopka, ker bi se s tem nedopustno opustila dolžna skrbnost učinkovitega varovanja pravic in koristi prvo nasprotnega udeleženca. Zaradi zavarovanja koristi prvo nasprotnega udeleženca je treba v najkrajšem času vzpostaviti stanje, na podlagi katerega bo mogoče učinkovito zavarovati njegove koristi.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - končni načrt posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nesorazmerni stroški - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - ovira za prodajo premoženja - dovozna pot - stečajna masa - ocena vrednosti premoženja - pooblaščeni ocenjevalec - založitev sredstev - objektivnost
Pogoj za razdelitev premoženja v skladu s 374. členom ZFPPIPP je, da tega premoženja ni mogoča unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški.
Nesporno je, da so na nepremičnini, ki je predmet izpodbijanega sklepa, v zemljiški knjigi vpisane številne plombe. Navedeno ob dejstvu, da nepremičnina predstavlja dovozno pot do kompleksa bioplinarne, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, nedvomno pomeni, da gre za premoženje, ki je izredno težko unovčljivo, saj razen lastnika bioplinarne, ki pa je v stečajnem postopku in upravljalca le-te, upnika B. d. o. o., drugih zainteresiranih kupcev po vsej verjetnosti ne bi bilo. To pa pomeni, da bi se ob morebitni prodaji nepremičnine prodajna cena zniževala in ne višala, z unovčevanjem pa bi tako nastali nesorazmerni stroški.
Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je pozval vse upnike, da bodisi založijo sredstva za cenitve bodisi sami plačajo cenilce, saj v stečajni masi ni dovolj sredstev za plačilo teh storitev, ki pa so nujno potrebne za izvedbo stečajnega postopka. Navedel je, da se na njegov poziv pritožnik ni odzval, stroške cenitve pa je plačal upnik B. d. o. o. Pritožnik navaja, da je cenitveno poročilo naročil stečajni upnik, ki je izjemno zainteresiran za prevzem nepremičnine ID znak 000 001/5 in zato pritožnik upravičeno dvomi v objektivnost in pravilnost poročila. Pri predmetni nepremičnini naj ne bi bilo upoštevano, da ta predstavlja edino dovozno do kompleksa bioplinaren v ... in je njena realna vrednost iz tega razloga višja kot tržna vrednost ostalih primerljivih nepremičnin, ki jih je cenilka uporabila pri določitvi vrednosti tega zemljišča. Vendar pa pritožnik po presoji pritožbenega sodišča zgolj s temi navedbami ne more ovreči objektivnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in pravilnosti cenitvenega poročila. Navsezadnje za svoje trditve, da ocenjena vrednost sporne nepremičnine ni realna, ni predložil prav nobenega dokaza.
izredna denarna socialna pomoč - pogrebni stroški - smrt ožjega družinskega člana
V 34.b členu je določena posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do pravice iz prvega odstavka navedenega člena je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegel višine 617,00 EUR za samsko osebo oziroma 925,00 EUR za družino.
Tožnik pa ni upravičen niti do pravice do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (34.a člen ZSVarPre). V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči, dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo. Pri izračunu višine minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona (drugi in tretji odstavek 34.a člena ZSVarPre).
ZZK-1 člen 40, 40/1, 234, 234/1, 234/1-1, 242.. SPZ člen 23, 267.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka - listina brez zemljišknjižnega dovolila
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni namenjen odpravi njenih vsebinskih pomanjkljivosti oziroma nadgradnji vzpostavljene listine z manjkajočim zemljiškoknjižnim dovolilom.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 211, 211/1, 211/5, 253, 253/1.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - pogojna obsodba - potek preizkusnega obdobja - izbris iz kazenske evidence - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Pritožbeno sodišče dolžnikovemu predlogu ne more slediti. ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035507
SPZ člen 66. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - uporaba materialnega prava - neupravičena pridobitev - nedovoljen posek lesa - posek brez soglasja solastnika - prejem koristi brez pravne podlage - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja - cenitev - tožbeni zahtevek - terjatev kot strošek postopka
Toženec je posekal drevesa na gozdnem zemljišču in si tako pridobljen les prilastil, ne da bi se o tem dogovoril s tožnikom kot solastnikom nepremičnine. Upoštevaje 66. člen SPZ prisvojitev lesa ni imela podlage v zakonu niti v tožnikovem dovoljenju, zato je zahtevek utemeljen na podlagi 190. člena OZ.
Ni pomembno, ali posek lesa v gozdu predstavlja uporabo nepremičnine ali njeno upravljanje in pobiranje plodov. V nobenem primeru solastnik – v odsotnosti drugačnega dogovora – nima podlage za prisvojitev koristi iz solastne nepremičnine. Ugotovitev, da se je toženec brez pravnega temelja okoristil v škodo tožnica, utemeljuje zahtevek za vrnitev koristi.
Utemeljeni sta trditvi, da je bila ocena vrednosti posekanega lesa nujna za postavitev določnega zahtevka in da je ocena terjala strokovno znanje. Ker ga po neizpodbijani tožbeni trditvi tožnik nima, je bil strošek potreben za pravdo. Zahtevek za njegovo povrnitev je zato utemeljen.
Toženčev pomislek v odgovoru na pritožbo, da bi ga bilo mogoče priznati le v okviru stroškov postopka, ni utemeljen. Tožnik ga je postavil v okviru zahtevka in ga obrazložil. Ni razloga, da sodišče ne bi odločilo o njegovi utemeljenosti.