Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s svojimi navedbami v vlogi z dne 20. 8. 2018, torej z navedbami podanimi v ponovljenem sojenju, ni bila prekludirana, nima zakonske podlage. Stranke smejo v ponovljenem sojenju navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če trdijo in dokažejo, da jih v dotedanjem postopku niso mogle uveljavljati pravočasno brez svoje krivde (drugi odstavek 362. člena ZPP). V obravnavanem postopku ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, ko razlaga, da je uporaba pravnega pravila na dejanski stan, ki ga ugotovi sodišče, v domeni sodišča. Prav ima tudi, da ima stranka pravico do izjave v zvezi z uporabljeno pravno podlago sodišča v razveljavljeni sodbi (v ponovljenem postopku), kar ni bilo problematizirano v obravnavanem primeru, temveč da je sodišče ugotovilo dejansko stanje za katerega ni imelo podlage v trditvah pravdnih strank in s tem prekršilo razpravno načelo procesnega prava in odločilo preko trditvene podlage, kar vseskozi v svojih pritožbah utemeljeno uveljavlja tožena stranka in iz tega razloga izpodbijana sodba sodišča prve stopnje res ne bi bila pravilna.
nadomestilo za invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - socialni spor
V predmetni zadevi gre upoštevajoč 1. točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 za socialni spor, kar pomeni, da se sodišče v predmetnih sporih odloča o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V primeru priznanja pravice do nadomestila za invalidnost gre za prav takšno pravico. Slednje je razvidno tudi iz opredelitve tožbenega zahtevka. Izpodbijane odločbe in tudi tožbeni zahtevek izkazujejo, da gre primarno za odločanje o pravici do nadomestila za invalidnost, zaradi česar je sicer posledično prišlo do preplačila. Pravna podlaga za izplačilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vedno priznana pravica, v konkretnem primeru pravica do nadomestila za invalidnost. Tako je pravilna odločitev sodišča, ko je stroške postopka odmerilo upoštevajoč VII. Poglavje OT.
postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - preizkus terjatve - odločanje o preizkusu terjatev - brezpredmeten preizkus terjatev - neznatna vrednost premoženja - stečajna masa neznatne vrednosti
Na podlagi podatkov iz otvoritvenega poročila, ki ga je izdelal upravitelj sam, ne izhaja, da bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, da se preizkus terjatve v tem stečajnem postopku ne bi opravil.
predlog oškodovanca za pregon - nepopolna ali nerazumljiva vloga - zahteva za preiskavo - bistvene sestavine vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Kot je to navedeno v točki 4 izpodbijanega sklepa, je bil pritožnik pozvan na dopolnitev vloge že 13. 1. 2020. Vse od tedaj do izdaje izpodbijanega sklepa, torej več mesecev, svoje vloge ni ustrezno dopolnil, zato je kakršnokoli podaljševanje roka, za kar se v pritožbi zavzema pritožnik, brez podlage.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 123, 123/1, 123/2. ZZUSUDJZ člen 3a, 4. ZS člen 83a.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - predhodni postopek zaradi insolventnosti - glavni postopek zaradi insolventnosti - vročanje - rok za pritožbo - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - obravnavanje prepozne pritožbe
Sklep o zavrnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 6. 3. 2020, rok za pritožbo pa je potekel 24. 3. 2020. Dolžnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto 6. 4. 2020. Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo. Ker se je v konkretnem primeru rok za pritožbo iztekel že pred 30. 3. 2020, Odredba predsednika Vrhovnega sodišča z dne 30. 3. 2020 za konkretni primer ni pomembna in se ne uporablja.
ZZUSUDJZ v zvezi s postopki, ki se vodijo po določbah ZFPPIPP določil, da sodišče ne glede na določbo tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, obravnava tudi prepozne vloge strank, če je razlog za zamudo neposredno povezan z epidemijo virusne okužbe, pri čemer mora stranka ob vložitvi prepozne vloge izkazati razlog za zamudo.
Pritožnik je napisal v pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno, da jo vlaga v roku za pritožbo. V pritožbi zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe pa ni navedel nobenega dejanskega razloga, ki bi mu zaradi epidemije onemogočil oddajo pritožbe na pošti do 24. 3. 2020. Sodišče nima v nobeni navedbi pritožnika opore za obravnavanje prepozne pritožbe v skladu z določbo 3.a člena ZZUSUDJZ.
Glede na navedeno je sklep o zavrženju prepozne pritožbe, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, pravilen.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - končni načrt posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nesorazmerni stroški - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - ovira za prodajo premoženja - dovozna pot - stečajna masa - ocena vrednosti premoženja - pooblaščeni ocenjevalec - založitev sredstev - objektivnost
Pogoj za razdelitev premoženja v skladu s 374. členom ZFPPIPP je, da tega premoženja ni mogoča unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški.
Nesporno je, da so na nepremičnini, ki je predmet izpodbijanega sklepa, v zemljiški knjigi vpisane številne plombe. Navedeno ob dejstvu, da nepremičnina predstavlja dovozno pot do kompleksa bioplinarne, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, nedvomno pomeni, da gre za premoženje, ki je izredno težko unovčljivo, saj razen lastnika bioplinarne, ki pa je v stečajnem postopku in upravljalca le-te, upnika B. d. o. o., drugih zainteresiranih kupcev po vsej verjetnosti ne bi bilo. To pa pomeni, da bi se ob morebitni prodaji nepremičnine prodajna cena zniževala in ne višala, z unovčevanjem pa bi tako nastali nesorazmerni stroški.
Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je pozval vse upnike, da bodisi založijo sredstva za cenitve bodisi sami plačajo cenilce, saj v stečajni masi ni dovolj sredstev za plačilo teh storitev, ki pa so nujno potrebne za izvedbo stečajnega postopka. Navedel je, da se na njegov poziv pritožnik ni odzval, stroške cenitve pa je plačal upnik B. d. o. o. Pritožnik navaja, da je cenitveno poročilo naročil stečajni upnik, ki je izjemno zainteresiran za prevzem nepremičnine ID znak 000 001/5 in zato pritožnik upravičeno dvomi v objektivnost in pravilnost poročila. Pri predmetni nepremičnini naj ne bi bilo upoštevano, da ta predstavlja edino dovozno do kompleksa bioplinaren v ... in je njena realna vrednost iz tega razloga višja kot tržna vrednost ostalih primerljivih nepremičnin, ki jih je cenilka uporabila pri določitvi vrednosti tega zemljišča. Vendar pa pritožnik po presoji pritožbenega sodišča zgolj s temi navedbami ne more ovreči objektivnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in pravilnosti cenitvenega poročila. Navsezadnje za svoje trditve, da ocenjena vrednost sporne nepremičnine ni realna, ni predložil prav nobenega dokaza.
osebni stečaj - sklep o prodaji - solastniški delež na nepremičnini - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.
V opisanem ravnanju obeh obdolžencev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako imenovano t.i. „delitev dela“ in zaključilo, da sta dejanje storila v sostorilstvu, pri čemer nobeden od njiju ni izstopal v vlogi „gospodarja dejanja“ in je vsak od njiju štel dejanje za svoje. Pri storitvi kaznivega dejanja sta sodelovala zavestno, delovala sta usklajeno, saj sta skupaj prišla na kraj storitve, se skupaj pogajala o ceni, si ogledovala telefon in priložene dokumente ter skupaj hkrati zbežala in tako bila usmerjena v isto posledico, to je protipravno pridobitev tuje premične stvari. Z navedenim sta izpolnila vse zakonske znake očitanega jima kaznivega dejanja. Pri tem sta ravnala s krivdno obliko direktnega naklepa.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - lastništvo motornega vozila - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil
Bistvo grajane ugotovitve sodišča prve stopnje je v zadostni izkazanosti obdolženčevega lastništva motornih vozil z uradnimi evidencami in ne že, da te izkazujejo tudi dejansko lastništvo, ki so ga po pritožbeni obrazložitvi pravno veljavno pridobile druge osebe. To ni stvar tega postopka s predmetom, ki naj zagotovi uspešen odvzem premoženjske koristi po morebitni obsodilni obsodbi oziroma prepreči, da bi se bilo mogoče temu na kakršen koli način izogniti. Razlika med lastništvom kot ga skladno s predpisi upravnega prava izkazujejo uradne evidence in lastništvom, kot je urejeno s predpisi civilnega prava ni pomembna, če je že prezreti, da se prepoved odtujitve, obremenitve oziroma kakršnega koli razpolaganja z motornim vozilom znamke Triumph po izreku sklepa ne nanaša zgolj na obdolženca ampak na katero koli drugo, z vozilom povezano ali nepovezano osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PREVZEMI - VARSTVO KONKURENCE
VSL00035906
ZGD-1 člen 295, 295/2, 295/3, 297, 297/2, 307, 390, 392, 392-1, 395, 395/1, 395/1-2. ZSDU člen 79, 79/1. ZPre-1 člen 5, 5-2, 6, 6/4, 7, 7/1, 7/2, 7/3, 8, 12, 12/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZPOmK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 23, 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ničnost skupščinskih sklepov - ničnostni razlogi - izpodbojnost sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - načelo kavzalnosti - sestava nadzornega sveta - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravica delavcev do soupravljanja - predstavniki delavcev - delničarji - pravni interes - obrazloženost odločitve - pravica do izjave stranke - prevzem - prevzemni prag - doseganje prevzemnega praga - koncentracija - kontrola - usklajeno ravnanje - pravica do sklica skupščine - zakonito pooblastilo za sklic skupščine - predsednik uprave - člani uprave - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - prijava na skupščino - skupno zastopanje - oblikovanje volje
Namen sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe preko nadzornega sveta je, da se zagotavlja upoštevanje interesov delavcev tudi pri sprejemanju odločitev, ki jih sprejema nadzorni svet oziroma pri opravljanju nadzornih funkcij nad poslovanjem družbe. Tožniki skušajo kot delničarji s sklicevanjem na pravice drugih (delavcev) uveljaviti le svoje lastne interese delničarja in ne pravic delavcev. Z uveljavljanjem teh razlogov (pravice delavcev pri upravljanju) tožniki tako zasledujejo interes, ki je v direktnem nasprotju z razlogi samimi.
Iz ureditve sklica skupščine delniške družbe izhaja, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da se omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa delniške družbe in zato sprejem tega sklepa ne more biti oviran z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij.
Iz drugega odstavka 297. člena ZGD-1 izhaja, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le, če tako določa statut. Statut toženke navedenega pogoja ne določa. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo tako ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Navedena nepravilnost pa ne predstavlja ničnostnega razloga po 390. členu ZGD-1, temveč bi lahko šlo le za izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Za utemeljenost takega razloga mora kršitev ob upoštevanju načela kavzalnosti vplivati na veljavnost izpodbijanega sklepa.
Kršitve določb ZPre-1, ki imajo za posledico, da delničar ne more uresničevati glasovalnih pravic, predstavljajo izpodbojni razlog in ne razlog ničnosti. Delež glasovalnih pravic in s tem posledično sploh uporabo pravil po ZPre-1, predstavlja torej razmerje (ulomek) med delom (števec) in celoto (imenovalec), zato je določitev vsebine imenovalca (celote glasovalnih pravic) in števca (glasovalne pravice posameznika) za potrebe ZPre-1 posebej opredeljena in se za razliko od ZGD-1, ki vzpostavlja pravilo relativne večine, vzpostavlja pravilo absolutne večine.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - solastnina na skupnih delih - solastninska pravica
Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.
Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ob vložitvi ugovora ni plačala sodne takse, da jo je z nalogom za plačilo pozvalo k plačilu in ji določilo rok, da ni plačala sodne takse v roku. Teh ugotovitev ne izpodbija oziroma celo priznava, da ni plačala sodne takse.
opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obtožni predlog - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obseg preizkusa - vračanje v popravo
Formalni preizkus je namenjen le ugotavljanju, ali je obtožni akt sestavljen v skladu z zakonom, ne preverja pa se, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, zato se v sklopu formalnega preizkusa po 434. členu ZKP preverja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.
nedovoljena pritožba - sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno poučilo drugo dolžnico o šestem odstavku 189. člena ZIZ, po katerem zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, o čemer so bili prejemniki sklepa o domiku obveščeni v pravnem pouku sklepa o domiku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036072
ZPP člen 8, 216. OZ člen 346, 365.
zapuščinska masa - denarna terjatev do zapuščine - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - zahteva za ločitev zapuščine - ločitev zapuščine - dokazni postopek - prosti preudarek - metodološki napotek - zastaranje - petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje se pri odločitvi pavšalno sklicuje na določbo 216. člena ZPP. Najverjetneje je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek prav iz razloga, da bi dobilo s tem boljšo oporo za prosti preudarek. Sodišče na te dokaze ni vezano in jih ni dolžno uporabiti, vendar mora pojasniti razloge, zaradi katerih dokazna ocena ne temelji na izvedenih dokazih. Tudi v primeru odločitve po prostem preudarku bi moralo sodišče navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, na kakšen način je sodišče prve stopnje ugotovilo (časovni) obseg dela, ki ga je tožnica opravila za teto. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da bo v novem sojenju potrebna presoja dejstev tudi po 216. členu ZPP, ko bo s pomočjo logike in življenjskih izkušenj ter najverjetneje tudi na podlagi izvedenih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva, ki spadajo v spodnjo premiso sodniškega silogizma.
Tožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala isto terjatev, kot jo uveljavlja v tem pravdnem postopku, predlagala pa je tudi ločitev zapuščine. Zapuščinsko sodišče je s sklepom ločilo zapuščino od premoženja dedičev v višini tožničine terjatve in tožnico napotilo na pravdo, da vloži tožbo v zvezi njeno terjatvijo. Ta ravnanja tožnice so bila povezana z zavarovanjem oziroma izterjavo ali ugotovitvijo njene terjatve, zato je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo predloga v zapuščinskem postopku oziroma z dnem, ko je tožnica uveljavljala terjatev v zapuščinskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036629
ZIZ člen 71, 71/1, 272, 273. ZFPPIPP člen 14, 55.
začasna odredba - nedopustno sredstvo zavarovanja - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika.
Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.
priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - sodna kontrola - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - načelo iskanja materialne resnice
Sodbe, izdane na podlagi sporazuma o priznanju krivde, so v določeni meri odmik od načela iskanja materialne resnice, vendar je napačno stališče pritožnika, da sklenitev sporazuma ne pomeni, da je oseba dejansko storila očitano mu kaznivo dejanje, ker je sklenjeni sporazum zgolj rezultat pogajanj med tožilstvom in obdolženim. Sklenjen sporazum sam po sebi sicer nima nobenega pravnega učinka, kot tak še ne pomeni temelja obsodilne sodbe zgolj zato, ker z njegovo vsebino soglašata obe stranki, potrebna je namreč kontrola sporazuma in tudi njegova legitimacija s strani sodišča.
URS člen 26. ZFPPIPP-UPB8 člen 55,102, 123, 149, 149/1, 149/4, 152, 235, 235/2, 237.a,.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja
Glede na določbe ZFPPIPP sodišče tudi ne more zgolj na podlagi trditev dolžnika o poplačilu upnikov (če upniki tem trditvam nasprotujejo in predloga ne umaknejo, kot je bilo v predmetni zadevi) ustaviti postopka odločanja o predlogu za začetek stečaja, temveč bi v vsakem primeru moralo ugotavljati sporno dejstvo, ali predlagatelji še imajo terjatev, oziroma ali je tožeča stranka bila insolventna. Dokler postopek traja, se mu lahko (in glede na načelo koncentracije se mu morajo) pridružijo novi upniki. Takojšnje odločanje o spornih dejstvih pa je preprečila tožeča stranka sama z vložitvijo predloga za začetek prisilne poravnave. Zaradi tega predloga in zaradi poteka postopka prisilne prisilne poravnave o predlogu za odlog začetka postopka stečaja in o predlogih za ustavitev postopka ni bilo in niti ni moglo biti nikoli več odločeno. V predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je tožeča stranka namreč sama pritrdila, da je insolventna. Povedano pomeni, da je prišlo do pretrganja vzročne zveze med kršitvami, ki jih v zvezi s predhodnim postopkom odločanja o začetku stečaja tožeča stranka očita sodišču, in med zatrjevano škodo.
varstveni dodatek - izključitveni razlog - prihranki
ZSVarPre v 24. členu določa, katero premoženje se ne upošteva v premoženje za ugotavljanje materialnega položaja in sicer se med drugim ne štejeta stanovanje, v katerem oseba oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja in premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. V 27. členu v zvezi z 52. členom ZSVarPre pa je določen izključitveni razlog za dodelitev varstvenega dodatka in sicer se ta ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 263.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stavbna pravica - prepoved odtujitve ali obremenitve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - nična pogodba - pravica gradnje - prenehanje stavbne pravice - sprememba vrednosti nepremičnine - načelo superficies solo cedit
Ni sam po sebi umljiv nastanek težko nadomestljive škode, če bo tožena stranka na zemljišču zgradila objekt. S prenehanjem stavbne pravice postane objekt last lastnika zemljišča (263. člen SPZ), pri čemer se tržna vrednost nepremičnine zaradi tega, ker zgradba postane del zemljišča, lahko poveča.