postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - preizkus terjatve - odločanje o preizkusu terjatev - brezpredmeten preizkus terjatev - neznatna vrednost premoženja - stečajna masa neznatne vrednosti
Na podlagi podatkov iz otvoritvenega poročila, ki ga je izdelal upravitelj sam, ne izhaja, da bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, da se preizkus terjatve v tem stečajnem postopku ne bi opravil.
nedovoljena pritožba - sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno poučilo drugo dolžnico o šestem odstavku 189. člena ZIZ, po katerem zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, o čemer so bili prejemniki sklepa o domiku obveščeni v pravnem pouku sklepa o domiku.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - dedni dogovor - zavezovalni pravni posel - pogodbena zaveza - izpolnitvena obveznost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaralni rok - prepozen ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi - ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju - novela ZPP-E - pritožbena novota
Iz dednega dogovora izhaja obveznost toženca (pod odložnim pogojem), da z ustrezno pogodbo brezplačno podari stavbni parceli. Navedeno predstavlja judikatno terjatev, glede katere ne drži pritožbena navedba, da njen predmet ni zaveza toženca izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036699
ZIZ člen 16a, 38, 40, 40/1, 40/1-1, 53, 53/2, 56a, 76. ZPP člen 108, 108/5, 154, 156, 212, 440. ZOR člen 277, 379, 372, 388, 392, 392/3, 392/5. OZ člen 376, 1060.
popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga - naslov dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - zastaranje terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pretrganje zastaranja - obrazloženost ugovora - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pravilo ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - pritožbeni stroški - končni uspeh
Na pozivni sklep, v katerem je sodišče upnika pozvalo k predložitvi pravilnega naslova dolžnika oziroma k podaji predloga za postavitev začasnega zastopnika, se upnik ni odzval in tudi v pritožbi ne trdi, da bi predlog ustrezno popravil oziroma dopolnil. Predlog je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo in razveljavilo izdani sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja.
Izvršba je bila dovoljena na podlagi verodostojne listine in je sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev, in hkrati tudi že dovolilo predlagano izvršbo. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listne je postal pravnomočen in izvršljiv, odločitev o naložitvi plačila terjatve je s tem pridobila kvaliteto izvršilnega naslova, v njem vsebovana terjatev pa naravo judikatne terjatve, za katero velja desetletni zastaralni rok. Občasne terjatve, ki izvirajo iz takega izvršilnega naslova in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku treh let od zapadlosti. Zastaralni roki začnejo sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatve v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine to pravilo lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Posebnost tega postopka je namreč v tem, da je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, zato ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka.
Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niso pravno odločilni in niti ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da bi sodišče moralo pri odločanju o ugovoru uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum. Zakonske zamudne obresti od obeh zneskov so do 1. 1. 2002 že presegle glavnico, zato so s tem dnem prenehale teči in je bilo treba dolžničinemu ugovoru v tem delu ugoditi.
Pri presoji uspeha v postopku je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih procesnih dejanj, končnega uspeha s pritožbo pa upnik ni dosegel, zato sam krije pritožbene stroške.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo
Glede na vložen ugovor dolžnice, je moralo sodišče o tem meritorno odločiti. Dolžnica ne navaja, da bi že pred izdajo sklepa o izvršbi v celoti poravnala izterjevano terjatev, torej je upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00035481
ZPP člen 111, 111/4. ZASP člen 21, 21/1, 168. OZ člen 425, 425/2.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pobot terjatev - izvenpravdni pobot - materialne avtorske pravice - prenos materialnih avtorskih pravic - avtorsko delo - odplačnost - licenčnina - nadomestilo - uničenje avtorskega dela - odstop terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
Avtorsko delo kot stvaritev je nematerialna dobrina oziroma netelesni proizvod. Avtorsko delo sicer lahko postane blago na trgu, vendar pa to ni element, brez katerega avtorsko delo ne bi moglo obstajati. Z uničenjem sredstev za izdelavo navedenega pohištva zato tudi niso prenehala izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) dolžnice oziroma (po prenosu le-teh na podlagi licenčnih pogodb) D. d. o. o. na samem avtorskem delu.
Upniku je bilo z uničenjem sredstev za izdelavo pohištva preprečeno, da bi avtorsko delo dolžnice še naprej reproduciral v telesni obliki, ni pa zaradi tega prenehalo obstajati avtorsko delo dolžnice.
Uveljavljana kršitev je po oceni pritožbenega sodišča podana, saj sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe ni navedlo prav nobenih razlogov glede objektivne zmožnosti obsojenega za izpolnitev naloženega mu posebnega pogoja.
osebni stečaj - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vrednost nepremičnine, ki je manjša od 15.000 EUR - posebna pravila o prodaji določenega premoženja
Iz sklepa izhaja, da so predmet prodaje nepremičnine, katerih vrednost vsake posamezne je manjša od 15.000,00 EUR. Če je vrednost posamezne nepremičnine manjša od 15.000,00 EUR, se uporabljajo posebna pravila prodaje, ki so določena v 346. členu ZFPPIPP. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj sodišče prve stopnje ni odločilo o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika po posebnih pravilih iz 346. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je upravitelj sodišču podal nejasen predlog, v katerem je v tretjem odstavku predlagal prodajo z javnim zavezujočim zbiranjem ponudb, na drugi strani pa kot način prodaje javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Glede na vse pojasnjeno bi moralo sodišče prve stopnje upravitelja pred odločitvijo o prodaji še pozvati, da predlog prodaje ustrezno popravi.
Namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine je (prvenstveno) zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino in ne skrb za terjatve do zapuščine.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ob vložitvi ugovora ni plačala sodne takse, da jo je z nalogom za plačilo pozvalo k plačilu in ji določilo rok, da ni plačala sodne takse v roku. Teh ugotovitev ne izpodbija oziroma celo priznava, da ni plačala sodne takse.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje - rehabilitacija
„Celostna medicinska rehabilitacija“ je v konkretnem primeru materialno pravni standard, za zapolnitev katerega je potrebno tudi znanje medicinske stroke. Kadar je pravni termin opredeljen kot nedoločen pravni pojem, ki vnaprej ne predvideva vseh pravnih položajev, je potrebno vsebino norme prilagajati raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša. Na ta način se izoblikuje pravni standard. Ker sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, mora vključiti izvedence. Naloga izvedencev je zagotoviti sodniku znanje, ki ga ta nima in brez katerih odločitev v sporu ni mogoča. Izvedenec v mnenju dejstvo oceni iz stališča svoje stroke in da odgovore na postavljena vprašanja.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 22. OZ-UPB1 člen 87, 111, 111/5, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. ZVPot člen 22, 23.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka
Odločitev sodišča prve stopnje o obstoju pojasnilne dolžnosti izhaja namreč iz pomanjkljive dokazne ocene vseh v tej smeri izvedenih dokazov, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do vseh relevantnih s strani tožnikov ponujenih dokazov v povezavi z dokazi toženke, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035250
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241/1, 241/1-4, 242, 242/1, 243. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uveljavljanje ugovorov v zvezi s postavitvijo skrbnika - izbira skrbnika - ničnost pogodbe o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - korist varovanca
Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o veljavnosti pogodbe o preužitku, ki bi se lahko tolmačila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, ni razlog za prekinitev postopka, ker bi se s tem nedopustno opustila dolžna skrbnost učinkovitega varovanja pravic in koristi prvo nasprotnega udeleženca. Zaradi zavarovanja koristi prvo nasprotnega udeleženca je treba v najkrajšem času vzpostaviti stanje, na podlagi katerega bo mogoče učinkovito zavarovati njegove koristi.
postopek osebnega stečaja - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva.
varstveni dodatek - izključitveni razlog - prihranki
ZSVarPre v 24. členu določa, katero premoženje se ne upošteva v premoženje za ugotavljanje materialnega položaja in sicer se med drugim ne štejeta stanovanje, v katerem oseba oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja in premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. V 27. členu v zvezi z 52. členom ZSVarPre pa je določen izključitveni razlog za dodelitev varstvenega dodatka in sicer se ta ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 263.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stavbna pravica - prepoved odtujitve ali obremenitve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - nična pogodba - pravica gradnje - prenehanje stavbne pravice - sprememba vrednosti nepremičnine - načelo superficies solo cedit
Ni sam po sebi umljiv nastanek težko nadomestljive škode, če bo tožena stranka na zemljišču zgradila objekt. S prenehanjem stavbne pravice postane objekt last lastnika zemljišča (263. člen SPZ), pri čemer se tržna vrednost nepremičnine zaradi tega, ker zgradba postane del zemljišča, lahko poveča.
osebni stečaj - sklep o prodaji - solastniški delež na nepremičnini - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.