predlog oškodovanca za pregon - nepopolna ali nerazumljiva vloga - zahteva za preiskavo - bistvene sestavine vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Kot je to navedeno v točki 4 izpodbijanega sklepa, je bil pritožnik pozvan na dopolnitev vloge že 13. 1. 2020. Vse od tedaj do izdaje izpodbijanega sklepa, torej več mesecev, svoje vloge ni ustrezno dopolnil, zato je kakršnokoli podaljševanje roka, za kar se v pritožbi zavzema pritožnik, brez podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035841
OZ člen 619, 642, 642/2. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 39, 39-1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
podjemna pogodba - cena storitev - določitev plačila s pogodbo - določitev plačila s strani sodišča - dokazna ocena - možnost preizkusa sodbe - očitek protispisnosti - stroški postopka - odvetniška tarifa - posvet s stranko - nesamostojno opravilo - odvetniška zbornica - obvezna razlaga odvetniške tarife
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila cena za opravljene storitve tožeče stranke sporazumno dogovorjena (tudi glede na število udeležencev na organiziranih dogodkih), prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da samo določi plačilo po drugem odstavku 642. člena OZ. Navedeno pooblastilo je sodišču dano le v primeru, če plačilo s pogodbo med strankama ni dogovorjeno.
Utemeljeno tožena stranka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava v stroškovnem delu odločitve, ker je tožeči stranki sodišče priznalo nagrado za posvet s stranko. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo sicer sklicuje na obvezno razlago Odvetniške zbornice v zvezi s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 39 OT. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela povsem enotno stališče, da obvezne razlage, ki jo sprejme odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu RS, sodišče ni dolžno upoštevati. Po ustaljeni sodni praksi je posvet s stranko že zajet v nagradi za storitev sestave vloge in mu ne priznava statusa samostojne storitve po 1. točki tarifne številke 39 OT.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - lastništvo motornega vozila - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil
Bistvo grajane ugotovitve sodišča prve stopnje je v zadostni izkazanosti obdolženčevega lastništva motornih vozil z uradnimi evidencami in ne že, da te izkazujejo tudi dejansko lastništvo, ki so ga po pritožbeni obrazložitvi pravno veljavno pridobile druge osebe. To ni stvar tega postopka s predmetom, ki naj zagotovi uspešen odvzem premoženjske koristi po morebitni obsodilni obsodbi oziroma prepreči, da bi se bilo mogoče temu na kakršen koli način izogniti. Razlika med lastništvom kot ga skladno s predpisi upravnega prava izkazujejo uradne evidence in lastništvom, kot je urejeno s predpisi civilnega prava ni pomembna, če je že prezreti, da se prepoved odtujitve, obremenitve oziroma kakršnega koli razpolaganja z motornim vozilom znamke Triumph po izreku sklepa ne nanaša zgolj na obdolženca ampak na katero koli drugo, z vozilom povezano ali nepovezano osebo.
Namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine je (prvenstveno) zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino in ne skrb za terjatve do zapuščine.
osebni stečaj - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vrednost nepremičnine, ki je manjša od 15.000 EUR - posebna pravila o prodaji določenega premoženja
Iz sklepa izhaja, da so predmet prodaje nepremičnine, katerih vrednost vsake posamezne je manjša od 15.000,00 EUR. Če je vrednost posamezne nepremičnine manjša od 15.000,00 EUR, se uporabljajo posebna pravila prodaje, ki so določena v 346. členu ZFPPIPP. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj sodišče prve stopnje ni odločilo o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika po posebnih pravilih iz 346. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je upravitelj sodišču podal nejasen predlog, v katerem je v tretjem odstavku predlagal prodajo z javnim zavezujočim zbiranjem ponudb, na drugi strani pa kot način prodaje javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Glede na vse pojasnjeno bi moralo sodišče prve stopnje upravitelja pred odločitvijo o prodaji še pozvati, da predlog prodaje ustrezno popravi.
priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - sodna kontrola - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - načelo iskanja materialne resnice
Sodbe, izdane na podlagi sporazuma o priznanju krivde, so v določeni meri odmik od načela iskanja materialne resnice, vendar je napačno stališče pritožnika, da sklenitev sporazuma ne pomeni, da je oseba dejansko storila očitano mu kaznivo dejanje, ker je sklenjeni sporazum zgolj rezultat pogajanj med tožilstvom in obdolženim. Sklenjen sporazum sam po sebi sicer nima nobenega pravnega učinka, kot tak še ne pomeni temelja obsodilne sodbe zgolj zato, ker z njegovo vsebino soglašata obe stranki, potrebna je namreč kontrola sporazuma in tudi njegova legitimacija s strani sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PREVZEMI - VARSTVO KONKURENCE
VSL00035906
ZGD-1 člen 295, 295/2, 295/3, 297, 297/2, 307, 390, 392, 392-1, 395, 395/1, 395/1-2. ZSDU člen 79, 79/1. ZPre-1 člen 5, 5-2, 6, 6/4, 7, 7/1, 7/2, 7/3, 8, 12, 12/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZPOmK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 23, 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ničnost skupščinskih sklepov - ničnostni razlogi - izpodbojnost sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - načelo kavzalnosti - sestava nadzornega sveta - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravica delavcev do soupravljanja - predstavniki delavcev - delničarji - pravni interes - obrazloženost odločitve - pravica do izjave stranke - prevzem - prevzemni prag - doseganje prevzemnega praga - koncentracija - kontrola - usklajeno ravnanje - pravica do sklica skupščine - zakonito pooblastilo za sklic skupščine - predsednik uprave - člani uprave - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - prijava na skupščino - skupno zastopanje - oblikovanje volje
Namen sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe preko nadzornega sveta je, da se zagotavlja upoštevanje interesov delavcev tudi pri sprejemanju odločitev, ki jih sprejema nadzorni svet oziroma pri opravljanju nadzornih funkcij nad poslovanjem družbe. Tožniki skušajo kot delničarji s sklicevanjem na pravice drugih (delavcev) uveljaviti le svoje lastne interese delničarja in ne pravic delavcev. Z uveljavljanjem teh razlogov (pravice delavcev pri upravljanju) tožniki tako zasledujejo interes, ki je v direktnem nasprotju z razlogi samimi.
Iz ureditve sklica skupščine delniške družbe izhaja, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da se omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa delniške družbe in zato sprejem tega sklepa ne more biti oviran z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij.
Iz drugega odstavka 297. člena ZGD-1 izhaja, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le, če tako določa statut. Statut toženke navedenega pogoja ne določa. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo tako ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Navedena nepravilnost pa ne predstavlja ničnostnega razloga po 390. členu ZGD-1, temveč bi lahko šlo le za izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Za utemeljenost takega razloga mora kršitev ob upoštevanju načela kavzalnosti vplivati na veljavnost izpodbijanega sklepa.
Kršitve določb ZPre-1, ki imajo za posledico, da delničar ne more uresničevati glasovalnih pravic, predstavljajo izpodbojni razlog in ne razlog ničnosti. Delež glasovalnih pravic in s tem posledično sploh uporabo pravil po ZPre-1, predstavlja torej razmerje (ulomek) med delom (števec) in celoto (imenovalec), zato je določitev vsebine imenovalca (celote glasovalnih pravic) in števca (glasovalne pravice posameznika) za potrebe ZPre-1 posebej opredeljena in se za razliko od ZGD-1, ki vzpostavlja pravilo relativne večine, vzpostavlja pravilo absolutne večine.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - solastnina na skupnih delih - solastninska pravica
Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.
Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036629
ZIZ člen 71, 71/1, 272, 273. ZFPPIPP člen 14, 55.
začasna odredba - nedopustno sredstvo zavarovanja - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika.
Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.
V opisanem ravnanju obeh obdolžencev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako imenovano t.i. „delitev dela“ in zaključilo, da sta dejanje storila v sostorilstvu, pri čemer nobeden od njiju ni izstopal v vlogi „gospodarja dejanja“ in je vsak od njiju štel dejanje za svoje. Pri storitvi kaznivega dejanja sta sodelovala zavestno, delovala sta usklajeno, saj sta skupaj prišla na kraj storitve, se skupaj pogajala o ceni, si ogledovala telefon in priložene dokumente ter skupaj hkrati zbežala in tako bila usmerjena v isto posledico, to je protipravno pridobitev tuje premične stvari. Z navedenim sta izpolnila vse zakonske znake očitanega jima kaznivega dejanja. Pri tem sta ravnala s krivdno obliko direktnega naklepa.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - dedni dogovor - zavezovalni pravni posel - pogodbena zaveza - izpolnitvena obveznost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaralni rok - prepozen ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi - ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju - novela ZPP-E - pritožbena novota
Iz dednega dogovora izhaja obveznost toženca (pod odložnim pogojem), da z ustrezno pogodbo brezplačno podari stavbni parceli. Navedeno predstavlja judikatno terjatev, glede katere ne drži pritožbena navedba, da njen predmet ni zaveza toženca izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo.
postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - preizkus terjatve - odločanje o preizkusu terjatev - brezpredmeten preizkus terjatev - neznatna vrednost premoženja - stečajna masa neznatne vrednosti
Na podlagi podatkov iz otvoritvenega poročila, ki ga je izdelal upravitelj sam, ne izhaja, da bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, da se preizkus terjatve v tem stečajnem postopku ne bi opravil.
URS člen 26. ZFPPIPP-UPB8 člen 55,102, 123, 149, 149/1, 149/4, 152, 235, 235/2, 237.a,.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja
Glede na določbe ZFPPIPP sodišče tudi ne more zgolj na podlagi trditev dolžnika o poplačilu upnikov (če upniki tem trditvam nasprotujejo in predloga ne umaknejo, kot je bilo v predmetni zadevi) ustaviti postopka odločanja o predlogu za začetek stečaja, temveč bi v vsakem primeru moralo ugotavljati sporno dejstvo, ali predlagatelji še imajo terjatev, oziroma ali je tožeča stranka bila insolventna. Dokler postopek traja, se mu lahko (in glede na načelo koncentracije se mu morajo) pridružijo novi upniki. Takojšnje odločanje o spornih dejstvih pa je preprečila tožeča stranka sama z vložitvijo predloga za začetek prisilne poravnave. Zaradi tega predloga in zaradi poteka postopka prisilne prisilne poravnave o predlogu za odlog začetka postopka stečaja in o predlogih za ustavitev postopka ni bilo in niti ni moglo biti nikoli več odločeno. V predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je tožeča stranka namreč sama pritrdila, da je insolventna. Povedano pomeni, da je prišlo do pretrganja vzročne zveze med kršitvami, ki jih v zvezi s predhodnim postopkom odločanja o začetku stečaja tožeča stranka očita sodišču, in med zatrjevano škodo.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - zahteva za plačilo - plačilo po podjemni pogodbi - grajanje napak - pravočasno grajanje napak - jamčevalne sankcije - znižanje plačila - parkirišče
Tožeča stranka (podjemnik) se ne more sklicevati na opustitev toženčevega (naročnikovega) grajanja napak iz razloga, ker je za pomanjkljivosti projektne dokumentacije vedela, a je kljub temu dopuščala možnost, da se prenova tehničnih objektov izvede kot tehnično investicijsko vzdrževanje brez gradbenega dovoljenja.
osebni stečaj - sklep o prodaji - solastniški delež na nepremičnini - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.
Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s svojimi navedbami v vlogi z dne 20. 8. 2018, torej z navedbami podanimi v ponovljenem sojenju, ni bila prekludirana, nima zakonske podlage. Stranke smejo v ponovljenem sojenju navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če trdijo in dokažejo, da jih v dotedanjem postopku niso mogle uveljavljati pravočasno brez svoje krivde (drugi odstavek 362. člena ZPP). V obravnavanem postopku ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, ko razlaga, da je uporaba pravnega pravila na dejanski stan, ki ga ugotovi sodišče, v domeni sodišča. Prav ima tudi, da ima stranka pravico do izjave v zvezi z uporabljeno pravno podlago sodišča v razveljavljeni sodbi (v ponovljenem postopku), kar ni bilo problematizirano v obravnavanem primeru, temveč da je sodišče ugotovilo dejansko stanje za katerega ni imelo podlage v trditvah pravdnih strank in s tem prekršilo razpravno načelo procesnega prava in odločilo preko trditvene podlage, kar vseskozi v svojih pritožbah utemeljeno uveljavlja tožena stranka in iz tega razloga izpodbijana sodba sodišča prve stopnje res ne bi bila pravilna.
predlog za odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - likvidnostno stanje stranke - trditvena in dokazna podlaga - kratkoročne terjatve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - premoženjsko stanje - denarna sredstva - naložbe
Ker likvidnostno stanje stranke ni edino merilo za presojo (ne)utemeljenosti predloga za odložitev plačila (podredno pa obročno plačilo) sodne takse, tožeča stranka s pritožbeno navedbo, da je v predlogu izpostavila, da se dobri rezultati poslovanja kot računovodska postavka ne odražajo neposredno na likvidnostnih sredstvih in da je posledično odločitev prvostopenjskega sodišča, ki predlogu za odlog ali obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, zmotna, ne more uspeti in doseči spremembe izpodbijanega sklepa (pri čemer ugotovitve, da je razpolagala z 2.210,75 EUR denarnih sredstev, pritožbeno niti ne izpodbija, navaja zgolj, da so denarna sredstva edina primerna za plačilo takse). Sodišče mora upoštevati še njeno premoženjsko in finančno stanje.