ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 353. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 625, 625/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-2, 20-4, 21, 21-1.
dolžnik v stečaju - stečajni postopek nad toženo stranko - podjemnikove obveznosti - sodni izvedenec - postavitev sodnega izvedenca - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - napake materiala - nedovoljena pritožbena novota - stroški postopka - odmera stroškov postopka - odmera odvetniških stroškov - odvetniška tarifa - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - odmera pritožbenih stroškov
V obravnavanem primeru je tožeča stranka s svojim zahtevkom v celoti propadla, zato mora glede na prvi odstavek 154. člena ZPP toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka. Za drugačno odločitev v obravnavanem primeru ni videti razumne razlage. Okoliščine, ki jih v 14. točki obrazložitve navaja prvostopenjsko sodišče, za odločitev o pravdnih stroških niso pravno relevantne. Odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne utemeljujejo ugotovljena dejstva, da je zgolj tožeča stranka v stečajni postopek nad toženo stranko prijavila svojo terjatev, ki jo je upravitelj prerekal, da iz zadnjega poročila upraviteljice z dne 27. 4. 2019 izhaja, da znaša stanje stečajne mase na dan 31. 3. 2019 10.170,19 EUR, da drugega premoženja stečajni dolžnik nima, da še niso bili plačani stroški stečajnega postopka in da to pomeni, da bo stečajna masa po tistem, ko bodo poravnani še vsi nastali stroški stečajnega postopka, zadoščala še za plačilo stroškov tega postopka, tj. zastopanja po odvetniku. Razlog, da vsaka stranka krije svoje stroške je po pravilni navedbi pritožnice nezakonit, odločitev pa samovoljna - v nasprotju z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP in s 1. točko izreka izpodbijane sodbe, zaradi česar je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 190, 190/3, 191, 193. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
neupravičena obogatitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - pravica zahtevati nazaj - vložena revizija - nepošteni pridobitelj - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - spregled pravno relevantnih dejstev - nedovoljene pritožbene novote - odvetniška tarifa - vrednost točke
Sodna praksa zahtevo iz 191. člena OZ (pridržanje pravice zahtevati nazaj) enači z vložitvijo izrednega pravnega sredstva. Izrecno podana izjava o pridržanju pravice zahtevati nazaj v tem primeru zato ni (bila) potrebna. To velja ne glede na dejstvi, da je bilo plačilo izvedeno že dne 5. 6. 2015, revizijo pa je tožeča stranka vložila (šele) 29. 6. 2015.
Ker je sodišče prve stopnje glede na svoje materialnopravno stališče dejstvo prejema sodbe štelo za bistveno, navedbe v zvezi s tem pa je očitno spregledalo, je očitek o bistveni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
V primeru, kadar se vrača tisto, kar je bilo pridobljeno na podlagi pravnomočne sodbe višjega sodišča, ki jo je kasneje razveljavilo revizijsko sodišče, je v skladu s 193. členom OZ treba šteti, da obogatena stranka postane nepoštena s trenutkom, ko se seznani z odločbo, ki razveljavlja pravnomočno sodbo višjega sodišča, na podlagi katere je prejela plačilo.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo za odvetniške storitve, ki so bile opravljene v času veljavnosti 'stare odvetniške tarife' pri preračunu v EUR upoštevati višino tarife 0,459 EUR, le za zastopanje na naroku pa po novi vrednosti odvetniške točke, ki velja od 6. 4. 2019 dalje.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - član hudodelske združbe - kaznivo dejanje proti premoženju - zloraba prostitucije - izbris iz kazenske evidence
Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje ni odločilno, ali je storilec pridobil protipravno premoženjsko korist zase. Že v 23. poglavju, v katerega so umeščena kazniva dejanja zoper premoženje, je vrsta kaznivih dejanj, ki ne terjajo pridobitve premoženjske koristi le za storilca kaznivega dejanja samega, pač pa zadostuje, da s kaznivim dejanjem pridobi protipravno premoženjsko korist komu drugemu (npr. kazniva dejanje goljufije po členu 211 KZ-1, organiziranja denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1, izsiljevanja po členu 213 KZ-1, oderuštva po členu 214 KZ-1, izneverjanja po členu 215 KZ-1). Tako se pokaže, da pritožnik s stališčem, da njegove vloge pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije (pri čemer sam v pritožbi priznava, da je od oškodovank prejel denarne zneske in jih po navodilih nadrejenih izročal nadrejenim), ker pri tem zase ni pridobil protipravne premoženjske koristi in zato njegovega kaznivega dejanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje zoper premoženje, ne more uspeti.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
stranka oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - prevalitev taksne obveznosti - sklenitev sodne poravnave - delni uspeh v pravdi - celoten uspeh v pravdi
15. člen ZST-1 v drugem odstavku določa kot pogoj za prevalitev taksne obveznosti (celoten) uspeh stranke, zato mora za prevalitev sodnih taks stranka v postopku uspeti v celoti. Četrti odstavek citiranega določila pa nalaga taksno obveznost stranki, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno uspela ter je na podlagi izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. 15. člen ZST-1 tako v drugem odstavku ureja položaj (celotnega) uspeha taksno oproščene stranke, v četrtem odstavku pa položaj delnega uspeha taksno oproščene stranke (ob pogoju pridobitve premoženja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037809
ZPP člen 80, 82, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42, 62, 62/3. DZ člen 239, 239/3, 267, 267/2, 268.
pravdna sposobnost stranke - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zloraba instituta - neopredelitev do odločilnih dejstev - narava postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba višine preživnine
Samo v primerih, ko je treba v postopku hitro zavarovati pravice stranke, je dopustno postaviti skrbnika za posebni primer. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Takšne osebe je treba postaviti pod skrbništvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00042186
SZ-1 člen 103, 103/3, 104.
odpoved najemne pogodbe - opomin na plačilo najemnine - rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - finančno stanje dolžnika - subvencioniranje najemnine
Po oceni pritožbenega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v opominu dodeljeni 15-dnevni rok za plačilo skupnega zneska 5.499,63 EUR iz naslova neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov ne predstavlja primernega roka za odpravo navedenega odpovednega razloga v luči določila tretjega odstavka 103. člena SZ-1.
Namen določitve primernega roka v opominu je brez dvoma ta, da ima najemnik v določenem roku realno možnost odpraviti odpovedni razlog. Tožeča stranka bi torej glede na višino dolga in ob tem, da ji je nesporno znan finančni položaj toženca, da torej toženec prejema le 400,00 EUR pokojnine, da je že upravičen do subvencije neprofitne najemnine in da ni kreditno sposoben, morala tožencu v opominu določiti daljši rok za odpravo odpovednega razloga.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
ZDR-1 v drugem odstavku 109. člena določa, da mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Trenutek ugotovitve razloga za izredno odpoved nastopi, ko delodajalec spozna, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Od okoliščin primera je odvisna presoja, kdaj je delodajalec ugotovil ta razlog. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o posredovanju - izplačilo nagrade - razlaga pogodbe - variabilni del cene - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - dovoljenje Banke Slovenije
Ob tehtanju, ali je bilo s terminom „prevzem kontrolnega deleža delnic banke“ iz prvega odstavka 2. člena Pogodbe o posredovanju mišljeno zgolj imetništvo delnic v obsegu kontrolnega deleža, ali pa ta termin implicira tudi pridobitev dovoljenja Banke Slovenije, se kot bolj verjetna (vsaj v tej fazi postopka) kaže zadnja razlaga. Njej v prid govori dejstvo, da je družba S. d. o. o. (od katere je tožeča stranka odkupila terjatev) obveznost pridobitve dovoljenja Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža, kot tudi, da je pri Banki Slovenije potem dejansko začela pridobivati to dovoljenje (če bi za izplačilo nagrade zadoščal že določen obseg delnic, potem ni logično, zakaj bi se družba S. d. o. o. s tem ukvarjala oziroma bi dovoljenje Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža). Poleg tega je verjetneje, da je bil cilj Pogodbe o posredovanju pridobitev zakonitega kontrolnega deleža. Takšen pa je lahko kontrolni delež le, če je bilo zanj pridobljeno dovoljenje Banke Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZADRUGE
VSL00036829
ZPP člen 286, 286a, 337. ZZad člen 6, 9.
plačilo odškodnine - članstvo v zadrugi - sprejem v članstvo - pogoji za sprejem v članstvo - izjava - nepopolna in nerazumljiva vloga - fikcija prijave - nastop fikcije - prenehanje članstva - zadružna pravila - zaslišanje stranke - trditvena podlaga - prepozno podajanje navedb
Zaslišanje stranke (oz. priče) je dokazno sredstvo, ki ga presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Zaslišanje stranke pa ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala.
Izjava drugotožnika ni popolna, zato na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil kmetijske zadruge X.
Sodišče prve stopnje je vsled napačnega zaključka, da je upnik umaknil predlog za izvršbo v predmetnem izvršilnem postopku, izvršilni postopek nepravilno ustavilo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 323, 323/1, 323/3, 326, 337. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
stečajni postopek - društvo - krajevna skupnost - predkupna pravica občine - lovski dom - javno dobro - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - unovčenje dolžnikovega premoženja - načelo hitrosti stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - višina najemnine - soglasje sodišča k ustanovitvi predkupne pravice - konflikt interesov - možnost preizkusa odločitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o soglasju k ustanovitvi pogodbene pravice v korist najemnika utemeljilo predvsem na interesu krajevne skupnosti, da kasneje odkupi lovski dom, ki bi v prihodnje služil kot "javno dobro", pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi sodišča prve stopnje niso zadostni in dovolj konkretni, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Na podlagi navedb v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zato ne more odgovoriti pritožniku, ali bo imel najemnik lovskega doma tudi pravico kupiti lovski dom. Navedeno dejstvo je za odločitev o ustanovitvi pogodbene predkupne pravice odločilno, saj je mogoče predkupno pravico ustanoviti v stečajnem postopku le v korist osebe, ki lahko pridobi lastninsko pravico na predmetu prodaje.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pozove upraviteljico, da predlog ustrezno dopolni in po potrebi zahteva tudi pisno izjavo zakonitega zastopnika najemnika o nameri, da bo lovski dom tudi kupil in da za to ne obstaja nobena ovira. Pri odločitvi o predlogu ustanovitve pogodbene predkupne pravice v korist konkretne krajevne skupnosti naj prav tako upošteva ustrezne določbe Statuta Mestne občine in se opredeli do informacije stečajne upraviteljice o zakonski predkupni pravici te občine, katere del je krajevna skupnost oziroma najemnik.
ZDR-1 člen 36, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 130, 130/1.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - goljufija
Na podlagi 9. člena pogodbe o zaposlitvi in 36. člena ZDR-1 je bila tožnica dolžna delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vključno z vsemi spremembami podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podatek o naslovu prebivališča pomemben že z vidika vročanja pisanj delodajalca, kadar se delavcu pisanje ne more vročiti na delovnem mestu. Prav tako mora, v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZDR-1, delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in pri povračilu stroškov v zvezi z delom velja osnovno načelo, da delavcu pripada povračilo le, če mu stroški dejansko nastanejo. Ker kraj bivanja ni vedno kraj, od koder se delavec dejansko vozi na delo in ker je delavec upravičen le do povračila dejanskih stroškov prevoza, mora delavec delodajalcu, na podlagi 36. člena ZDR-1, sporočiti vse spremembe podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je ni obvestila o spremembi dejanskega prebivališča in naslova, od koder tožnica prihaja na delo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo, ali je tožnica v času zaposlitve pri toženi stranki spremenila naslov, od koder je prihajala na delo, in o tem ni obvestila tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO
VSL00035845
ZPP člen 458. OZ člen 3, 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionar - nova družba - opravljanje gospodarske dejavnosti - sklenitev pogodbe - domneva - splošni pogoji - urejanje obligacijskih razmerij
Iz koncesijske odločbe izhaja, da koncesionar gospodarske javne službe ne bo opravljal sam, ampak bo dejavnost opravljal preko nove gospodarske družbe, ki bo v njeni 100 % lasti in bo imela isto pooblaščeno osebo in zakonitega zastopnika ter bo izpolnjevala vse pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. To je vsekakor tožeča stranka.
Po petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, kar je pravilno ugotovilo v 4. točki obrazložitve tudi sodišče prve stopnje. Posledično ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo o obstoju pogodbe.
ZSPJS člen 24.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
položajni dodatek
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je položajni dodatek del plače, ki pripada delavcu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh del pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za določitev položajnega dodatka ni bistvena šifra delovnega mesta, pač pa so bistvene naloge, ki so določene za delovno mesto. Ker je za delovno mesto določena naloga vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (kot to izhaja iz opisa delovnega mesta tožnika), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku naloga vodenja in koordiniranja določena kot osnovna naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni upravičen do položajnega dodatka za izvajanje te osnovne naloge - vodenja.
Ob tem ko pritožnik opozarja, da je šlo za enkraten dogodek, ko naj bi bil obtoženec v posebnem psihičnem stanju, ko na nek način problematizira dognanja komisije za izvedenska mnenja, ki se je opredelila o obtoženčevih sposobnostih razumevanja pomena svojega dejanja in sposobnih obvladovanja svojega ravnanja v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj, pritožnik ne pojasni, zakaj da bi bil pri obtožencu izključen kriminalni recidiv.
ZD člen 194, 194/5, 195. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 5/1, 22, 23, 24.
država zadnjega prebivališča zapustnika - oporoka - izključna pristojnost - dogovor med dediči - izbirna pristojnost
Glede na pritožbeno navedbo, da je zapustnik dediču D. B. ob predaji oporoke povedal, da ima izrecno željo, da se zapuščinski postopek opravi pred slovenskim sodiščem, in tudi omenil, da je to željo izrazil v oporoki, obstaja verjetnost, da je zapustnik v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena Uredbe za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njem, izbral pravo države, katere državljanstvo je imel v času izbire ali ob smrti. V tem primeru bi torej dediči skladno s 5. členom Uredbe lahko sklenili dogovor o izbiri sodišča na način, kot je predpisan v drugem odstavku tega člena. Že iz razloga, da imajo dediči možnost skleniti tak dogovor, sploh pa iz razloga ekonomičnosti, je smiselno, da sodišče prve stopnje najprej pozove dediča D. B., da predloži oporoko, in da jo v skladu z določbo petega odstavka 194. člena in 195. členom Zakona o dedovanju (ZD) odpre in prebere ter na ta način izve, ali je zapustnik v oporoki navedel izbiro prava in o tem obvesti dediče zaradi morebitne sklenitve že navedenega dogovora o izbiri sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037830
OZ člen 149, 153, 153/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - padec s strehe - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - opustitev varnostnih ukrepov - izvedenec za varstvo pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - dokazna ocena - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - sporen obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - mejni prag zadostne verjetnosti - potek zdravljenja - pravica do izjave - neizvedba predlaganega dokaza - javna listina - prepozen dokazni predlog - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ocena delovne zmožnosti - odvetniški stroški - odmera po stroškovniku
Toženka ni zagotovila ustreznih varnostnih in delovnih pogojev za opravljanje tožnikovega dela na višini (zagotovitev varovalne opreme in ustreznega dostopa po strehi), zato se ne more sklicevati na nepričakovanost tožnikovega ravnanja in nezmožnost izognitve njegovim posledicam. Ugovor o tožnikovem prispevku je bil pravilno zavrnjen.
Po merilu mejnega praga zadostne verjetnosti povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega 50 %, dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.