oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti - prehod dedne pravice - dedovanje na podlagi vstopne pravice - prvi dedni red - izjava o sprejemu dediščine - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - univerzalni pravni naslednik - dedna transmisija
Dedič postane s trenutkom zapustnikove smrti subjekt vseh pravic in obveznosti zapustnika, da pridobi zapuščino, mu ni treba storiti nič, pridobi jo ipso iure. Velja domneva, da dediči dediščino sprejemajo, lahko pa to domnevo izpodbijejo s tem, da izjavijo, da se dediščini odpovedujejo. Če dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka, pa se ni dediščini odpovedal, preide pravica odpovedati se dediščini na njegove dediče (134. člen ZD). Tako je, ker dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
Nerelevantno je za odločitev o dedovanju po zapustnici tudi, komu je njen mož namenil premoženje v svoji oporoki. Ker je s trenutkom njegove smrti prešla njegova dedna pravica po zapustnici na njegove dediče in so ti stopili tudi v njegov procesni položaj, ni pomembno niti, ali bi, če bi bil še živ, v zapuščinskem postopku po zapustnici zahteval nujni dedni delež. Pri dedovanju V. V. po zapustnici gre za primer dedne transmisije: kot zakonita dedinja prvega dednega reda je nujna dedinja po svojem očetu (25. člen ZD), možu zapustnice, ki je umrl pred koncem tega zapuščinskega postopka, in je iz naslova dedne pravice po njem v celoti vstopila v njegov pravni položaj v zapuščinskem postopku po ženi. Je njegov univerzalni pravni naslednik in je podedovala vse njegove pravice in obveznosti. Načelo, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim, instituta dedne transmisije ne izniči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00042186
SZ-1 člen 103, 103/3, 104.
odpoved najemne pogodbe - opomin na plačilo najemnine - rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - finančno stanje dolžnika - subvencioniranje najemnine
Po oceni pritožbenega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v opominu dodeljeni 15-dnevni rok za plačilo skupnega zneska 5.499,63 EUR iz naslova neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov ne predstavlja primernega roka za odpravo navedenega odpovednega razloga v luči določila tretjega odstavka 103. člena SZ-1.
Namen določitve primernega roka v opominu je brez dvoma ta, da ima najemnik v določenem roku realno možnost odpraviti odpovedni razlog. Tožeča stranka bi torej glede na višino dolga in ob tem, da ji je nesporno znan finančni položaj toženca, da torej toženec prejema le 400,00 EUR pokojnine, da je že upravičen do subvencije neprofitne najemnine in da ni kreditno sposoben, morala tožencu v opominu določiti daljši rok za odpravo odpovednega razloga.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - izpolnitev zakonskih pogojev - nujen ukrep - izvedensko mnenje - časovna veljavnost začasnega zadržanja - trajanje varnostnega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.
Sprejeta odločitev o času zdravljenja ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje udeleženca izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037809
ZPP člen 80, 82, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42, 62, 62/3. DZ člen 239, 239/3, 267, 267/2, 268.
pravdna sposobnost stranke - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zloraba instituta - neopredelitev do odločilnih dejstev - narava postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba višine preživnine
Samo v primerih, ko je treba v postopku hitro zavarovati pravice stranke, je dopustno postaviti skrbnika za posebni primer. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Takšne osebe je treba postaviti pod skrbništvo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - član hudodelske združbe - kaznivo dejanje proti premoženju - zloraba prostitucije - izbris iz kazenske evidence
Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje ni odločilno, ali je storilec pridobil protipravno premoženjsko korist zase. Že v 23. poglavju, v katerega so umeščena kazniva dejanja zoper premoženje, je vrsta kaznivih dejanj, ki ne terjajo pridobitve premoženjske koristi le za storilca kaznivega dejanja samega, pač pa zadostuje, da s kaznivim dejanjem pridobi protipravno premoženjsko korist komu drugemu (npr. kazniva dejanje goljufije po členu 211 KZ-1, organiziranja denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1, izsiljevanja po členu 213 KZ-1, oderuštva po členu 214 KZ-1, izneverjanja po členu 215 KZ-1). Tako se pokaže, da pritožnik s stališčem, da njegove vloge pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije (pri čemer sam v pritožbi priznava, da je od oškodovank prejel denarne zneske in jih po navodilih nadrejenih izročal nadrejenim), ker pri tem zase ni pridobil protipravne premoženjske koristi in zato njegovega kaznivega dejanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje zoper premoženje, ne more uspeti.
pravočasnost ugovora - zavrženje prepoznega ugovora - zamuda roka za ugovor
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku.
Glede na to, da sodišče operira z dokaznim standardom utemeljenega suma, ne more biti na mestu pritožbena ugotovitev in trditev, da sodišče v napadenem sklepu krivično (in preuranjeno) prejudicira obtoženčeveo obnašanje oziroma ravnanje, ki naj bi potenicialno bila sporna oziroma lahko tudi kazniva dejanja ter da s tem ravna v nasprotju s temeljnim in ustavnim načelom domneve nedolžnosti in drugim ustavnimi varovanimi kategorijami.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da jih mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali. Med takšne listinske dokaze ni mogoče šteti zapisa na naroku, ki je nastal zaradi nesporazuma med dediči in sodiščem.
Za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon pravil ne predpisuje. Pravica katere stranke je verjetnejša, mora sodišče presoditi glede na okoliščine konkretnega primera.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037026
OZ člen 6, 6/2, 131, 153, 153/3, 171, 171/1, 174, 174/1, 179.. ZDR-1 člen 33, 34, 45, 179, 202.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 52, 52/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 66.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - krivdna odškodninska odgovornost - varni delovni pogoji - odklonitev dela - soprispevek oškodovanca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - subjektivni zastaralni rok
V skladu s 45. členom ZDR-1 mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pravice in dolžnosti delodajalca in delavca v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja ZVZD-1. Temeljno načelo ZVZD-1 je, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom in mora v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, ter izvajati take preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo stopnjo varnosti pri delu (prvi odstavek 5. člena ZVZD-1).Tožena stranka kot delodajalec, ki se profesionalno ukvarja z urjenjem vojakov, bi morala pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti izkazati večjo skrbnost od običajne. Tožena stranka je tista, ki bi morala v konkretnem primeru izvajati redne preglede pehotnih ovir v vojašnici in te ovire tudi ustrezno in redno vzdrževati. Gre za razumne varnostne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja delavcev - vojakov in preprečevanje njihovih poškodb.
Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, v načelu predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za ugotovitev njegovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju je opravljati delo po navodilih delodajalca (33. in 34. člen ZDR-1). Poleg tega tožnik, ki ni usposobljen za preverjanje kakovosti protizdrsne podlage na ovirah, ni mogel sam oceniti, ali je premaz obrabljen. Ker se posledično tožnik ni zavedal in se niti ni mogel zavedati nevarnosti zdrsa pri izvedbi vaje, ni bilo od njega mogoče zahtevati, da bi izdani ukaz izvedbe vaje odklonil. Njegov soprispevek iz navedenega razloga tako ni podan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037830
OZ člen 149, 153, 153/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - padec s strehe - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - opustitev varnostnih ukrepov - izvedenec za varstvo pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - dokazna ocena - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - sporen obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - mejni prag zadostne verjetnosti - potek zdravljenja - pravica do izjave - neizvedba predlaganega dokaza - javna listina - prepozen dokazni predlog - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ocena delovne zmožnosti - odvetniški stroški - odmera po stroškovniku
Toženka ni zagotovila ustreznih varnostnih in delovnih pogojev za opravljanje tožnikovega dela na višini (zagotovitev varovalne opreme in ustreznega dostopa po strehi), zato se ne more sklicevati na nepričakovanost tožnikovega ravnanja in nezmožnost izognitve njegovim posledicam. Ugovor o tožnikovem prispevku je bil pravilno zavrnjen.
Po merilu mejnega praga zadostne verjetnosti povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega 50 %, dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
OZ člen 190, 190/3, 191, 193. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
neupravičena obogatitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - pravica zahtevati nazaj - vložena revizija - nepošteni pridobitelj - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - spregled pravno relevantnih dejstev - nedovoljene pritožbene novote - odvetniška tarifa - vrednost točke
Sodna praksa zahtevo iz 191. člena OZ (pridržanje pravice zahtevati nazaj) enači z vložitvijo izrednega pravnega sredstva. Izrecno podana izjava o pridržanju pravice zahtevati nazaj v tem primeru zato ni (bila) potrebna. To velja ne glede na dejstvi, da je bilo plačilo izvedeno že dne 5. 6. 2015, revizijo pa je tožeča stranka vložila (šele) 29. 6. 2015.
Ker je sodišče prve stopnje glede na svoje materialnopravno stališče dejstvo prejema sodbe štelo za bistveno, navedbe v zvezi s tem pa je očitno spregledalo, je očitek o bistveni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
V primeru, kadar se vrača tisto, kar je bilo pridobljeno na podlagi pravnomočne sodbe višjega sodišča, ki jo je kasneje razveljavilo revizijsko sodišče, je v skladu s 193. členom OZ treba šteti, da obogatena stranka postane nepoštena s trenutkom, ko se seznani z odločbo, ki razveljavlja pravnomočno sodbo višjega sodišča, na podlagi katere je prejela plačilo.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo za odvetniške storitve, ki so bile opravljene v času veljavnosti 'stare odvetniške tarife' pri preračunu v EUR upoštevati višino tarife 0,459 EUR, le za zastopanje na naroku pa po novi vrednosti odvetniške točke, ki velja od 6. 4. 2019 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO
VSL00035845
ZPP člen 458. OZ člen 3, 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionar - nova družba - opravljanje gospodarske dejavnosti - sklenitev pogodbe - domneva - splošni pogoji - urejanje obligacijskih razmerij
Iz koncesijske odločbe izhaja, da koncesionar gospodarske javne službe ne bo opravljal sam, ampak bo dejavnost opravljal preko nove gospodarske družbe, ki bo v njeni 100 % lasti in bo imela isto pooblaščeno osebo in zakonitega zastopnika ter bo izpolnjevala vse pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. To je vsekakor tožeča stranka.
Po petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, kar je pravilno ugotovilo v 4. točki obrazložitve tudi sodišče prve stopnje. Posledično ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo o obstoju pogodbe.
stranka oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - prevalitev taksne obveznosti - sklenitev sodne poravnave - delni uspeh v pravdi - celoten uspeh v pravdi
15. člen ZST-1 v drugem odstavku določa kot pogoj za prevalitev taksne obveznosti (celoten) uspeh stranke, zato mora za prevalitev sodnih taks stranka v postopku uspeti v celoti. Četrti odstavek citiranega določila pa nalaga taksno obveznost stranki, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno uspela ter je na podlagi izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. 15. člen ZST-1 tako v drugem odstavku ureja položaj (celotnega) uspeha taksno oproščene stranke, v četrtem odstavku pa položaj delnega uspeha taksno oproščene stranke (ob pogoju pridobitve premoženja).
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o posredovanju - izplačilo nagrade - razlaga pogodbe - variabilni del cene - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - dovoljenje Banke Slovenije
Ob tehtanju, ali je bilo s terminom „prevzem kontrolnega deleža delnic banke“ iz prvega odstavka 2. člena Pogodbe o posredovanju mišljeno zgolj imetništvo delnic v obsegu kontrolnega deleža, ali pa ta termin implicira tudi pridobitev dovoljenja Banke Slovenije, se kot bolj verjetna (vsaj v tej fazi postopka) kaže zadnja razlaga. Njej v prid govori dejstvo, da je družba S. d. o. o. (od katere je tožeča stranka odkupila terjatev) obveznost pridobitve dovoljenja Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža, kot tudi, da je pri Banki Slovenije potem dejansko začela pridobivati to dovoljenje (če bi za izplačilo nagrade zadoščal že določen obseg delnic, potem ni logično, zakaj bi se družba S. d. o. o. s tem ukvarjala oziroma bi dovoljenje Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža). Poleg tega je verjetneje, da je bil cilj Pogodbe o posredovanju pridobitev zakonitega kontrolnega deleža. Takšen pa je lahko kontrolni delež le, če je bilo zanj pridobljeno dovoljenje Banke Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZADRUGE
VSL00036829
ZPP člen 286, 286a, 337. ZZad člen 6, 9.
plačilo odškodnine - članstvo v zadrugi - sprejem v članstvo - pogoji za sprejem v članstvo - izjava - nepopolna in nerazumljiva vloga - fikcija prijave - nastop fikcije - prenehanje članstva - zadružna pravila - zaslišanje stranke - trditvena podlaga - prepozno podajanje navedb
Zaslišanje stranke (oz. priče) je dokazno sredstvo, ki ga presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Zaslišanje stranke pa ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala.
Izjava drugotožnika ni popolna, zato na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil kmetijske zadruge X.
ZDR-1 člen 36, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 130, 130/1.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - goljufija
Na podlagi 9. člena pogodbe o zaposlitvi in 36. člena ZDR-1 je bila tožnica dolžna delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vključno z vsemi spremembami podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podatek o naslovu prebivališča pomemben že z vidika vročanja pisanj delodajalca, kadar se delavcu pisanje ne more vročiti na delovnem mestu. Prav tako mora, v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZDR-1, delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in pri povračilu stroškov v zvezi z delom velja osnovno načelo, da delavcu pripada povračilo le, če mu stroški dejansko nastanejo. Ker kraj bivanja ni vedno kraj, od koder se delavec dejansko vozi na delo in ker je delavec upravičen le do povračila dejanskih stroškov prevoza, mora delavec delodajalcu, na podlagi 36. člena ZDR-1, sporočiti vse spremembe podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je ni obvestila o spremembi dejanskega prebivališča in naslova, od koder tožnica prihaja na delo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo, ali je tožnica v času zaposlitve pri toženi stranki spremenila naslov, od koder je prihajala na delo, in o tem ni obvestila tožene stranke.
podjemna pogodba - popravilo stvari - traktor - stroški hrambe - obseg dela - dogovor o obsegu dela - višina plačila - cena ni določena - vrednost del - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - izvedenec ustrezne stroke
Ker gre pri vprašanjih, katera dela in material, zlasti pa koliko ur je tožnik potreboval za končni rezultat oziroma odpravo napak ter kakšna je običajna cena oziroma vrednost izvršenih popravil za tako vrsto posla, za strokovna vprašanja s področja kmetijske mehanizacije, je sodišče postavilo sodnega izvedenca.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s postavitvijo sodnega izvedenca avtomobilske stroke S. S. kršilo določbe ZPP, ki urejajo dokazovanje z izvedencem. Drži, da sodni izvedenec S. S. ni izvedenec za kmetijsko mehanizacijo, ampak izvedenec avtomobilske stroke. Glede na določbe 245. člena ZPP se izvedenci res primarno določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, vendar lahko sodišče glede na okoliščine primera postavi tudi sodnega izvedenca, ki ni nujno imenovan prav za strokovno področje, na katerega se nanašajo sporna vprašanja, ki se ugotavljajo z izvedencem. V obravnavni zadevi so obstajale utemeljene okoliščine za postavitev izvedenca druge, kmetijski mehanizaciji primerljive stroke. Z njimi je bil tožnik seznanjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038132
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1. ZPND člen 2. ZKP člen 391.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - družinska skupnost - dejansko vprašanje - medsebojna čustvena navezanost - življenjska skupnost - spravljanje v podrejen položaj
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh okoliščin primera. V danem primeru pritožnik izhaja iz medsebojne navezanosti kot je značilna za zakonsko zvezo ali njej podobno izvenzakonsko oziroma drugo skupnost, medtem ko za družinsko skupnost v smislu obravnavanega kaznivega dejanja zadostuje življenjska skupnost oseb iz 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki traja dlje časa z vsakdanjimi odnosi pri opravljanju gospodinjskih del, obedovanjih, vzdrževanju prostorov ter kljub nesoglasjem in sporom do katerih v takšni skupnosti potem prihaja.